Prispevek dr. Andreja Umeka, ki ga lahko preberete v nadaljevanju, je bil prvotno objavljen na portalu Časnik.si.
***
Jeffrey Sachs je na ekonomskem področju svetovna avtoriteta. Ni nujno, da se z njegovimi pogledi in stališči vsi in zmerom strinjajo, vendar pa imajo ti vedno svojo logiko in daljnovidnost. Zato je zelo napačno, če opozorila in stališča g. Sachsa spregledamo in se na njih ne odzovemo. To vsekakor velja za njegov esej Marshmallow test globalne ekonomije (The Global Economy’s Marshmallow Test), ki je bil pred kratkim objavljen na Časniku. V njem avtor zelo nazorno primerja svetovno gospodarstvo, katerega rast zaradi premajhnih investicij stagnira z otrokom, ki se ta trenutek ne more odreči enemumarshmallowu zato, da bi po kosilu dobil dva.
G. Sachs na ta problem gleda z globalnega vidika, kar je nedvomno pravilno, vendar je tudi res, da mora vsak pomesti pred svojim pragom. Nesporno je, da je v Sloveniji v zadnjih letih investicij v bodočnost bistveno premalo, torej investicij v proizvodnjo, infrastrukturo in znanje. Zaradi tega izhoda iz krize, ki se je v Sloveniji začela l. 2009 še ni na vidiku. Ne smemo si delati utvar, da rast BDP med 2 in 3% že pomeni izhod iz krize. Za to manjkata bolj pomembna indikatorja kot je rast delovnih mest in rast njihove kvalitete merjene v dodani vrednosti na zaposlenega. Pri teh kazalnikih še ne zaznavamo izhoda iz krize. Zato se z g. Sachsom lahko vprašamo, kdo je pri nas v Sloveniji nespametno pojedel tisti marshmallow?
V primeru Slovenije je odgovor zelo jasen. Država oziroma Vlada je tista, ki je pojedla prepovedani marshmallow. Ta trditev nesporno sledi iz podatkov o ekonomski svobodi, ki jih objavlja ameriška Heritage Foundation. Po teh podatkih je bila v lanskem letu 2015 poraba javnega sektorja torej države v Sloveniji 59,5% BDP, kar je za 2,5 odstotkov več kot v letu 2014. Za primerjavo naj navedem, da je bila lansko leto javna poraba v Nemčiji 44,3% BDP, kar je še vedno več, čeprav neznatno več, od 44% kot je priporočilo Evropske komisije. Jasno je, da pri tako visoki javni porabi v Sloveniji zmanjka sredstev za investicije in zato se stagnacija, ali če hočete kriza, pri nas nadaljuje in ji še ni videti konca. V zbirkah kazalnikov tako za konkurenčnost kot tudi za ekonomsko svobodo je za Slovenijo najslabši kazalnik, tisti ki nas najbolj vleče navzdol, ravno javna poraba. Nad tem bi se morali odgovorni predvsem pa Vlada Republike Slovenije zamisliti in odločno ukrepati.
Ni še dolgo tega, ko je Vladi končno uspelo uzakoniti »zlato pravilo« torej uravnotežen proračun. Tega smo bili resnično veseli. Takrat nisem pomislil, kako nedorečen je ta ukrep. Res je, bistveno smo zmanjšali zadolževanje. Danes vidim, da je Vlada s tem rekla šele »A«. Za dokončno sanacijo javnih financ pa bi morala reči vsaj še »B« in se zavezati, da bo omejila javno porabo in to takoj na, predlagam, 48% BDP. To je številka, ki smo jo v Sloveniji že dosegli pred krizo in za nas ne bi smela biti nič novega. Nato pa bi, spet predlagam, javno porabo zmanjševali po 0,5% letno, dokler ne bi dosegli 44%. Vsi še posebej pa Vlada bi se morali zavedati, da imamo v Sloveniji samo dve alternativi znatna omejitev javne porabe ali nadaljevanje krize. Izbira je seveda naša oziroma točneje Vladina. Slovenski volivci-davkoplačevalci pa lahko le upamo, da se bo odločila v našem interesu.
dr. Andrej Umek
***
