Ljubljana, 19. februar 2016 – Zadnje dni smo priča iskanju krivca oz. krivcev za to, da bo Slovenija morala plačati 8,7 milijonov evrov kazni v zvezi s prepozno oddano tožbo RS zoper Evropsko komisijo glede Tovarne sladkorja Ormož. Že vrsto let kmetje (in občine) opozarjamo na nepravilnosti pri delu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) in pogosto tudi resornega ministrstva. Pa ne gre le za nepravilne odločitve ali malomarno opravljanje dela, gre tudi za ignoranco in popolno nezainteresiranost ter neprofesionalnost.
Mediji govorijo o odločenosti ministra za kmetijstvo, da poišče krivce med uradniki oziroma javnimi uslužbenci. To je tudi prav. Vsak, ki malomarno opravlja svoje delo, mora biti primerno kaznovan.
A sprašujemo se, zakaj samo zdaj takšna odločenost ministra za kmetijstvo, da naredi red med uradniki njegovega resorja. Že vrsto let kmetje (in občine) opozarjamo na nepravilnosti pri delu agencije (ARSKTRP) in pogosto tudi resornega ministrstva. Pa ne gre le za nepravilne odločitve ali malomarno opravljanje dela, gre tudi za ignoranco in popolno nezainteresiranost.
Zadnje mesece smo priča pikolovskim pregledom zaključenih projektov, ki so jih izvajala društva v okviru PRP 2007-2013 ter nerazumnem zadrževanju ali celo preprečevanju izplačila sredstev. Uradniki iščejo napake, pa čeprav so povsem nepomembne in obrobne, da le ne bi bilo treba izplačati sredstev. Če še malo bolj nazaj pogledamo, se bomo spomnili nerazumnih zahtev v okviru razpisov PRP iz prejšnjega obdobja. Naj samo za primer spomnimo, da je bila za infrastrukturne projekte občin zahtevano občinsko lastništvo vseh zemljišč, po katerih bi na primer kanalizacija potekala in marsikatera občina je ostala brez sredstev, pa čeprav so že imeli pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ali pa podpora prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov – sredstva za odpiranje prodajnih mest so bila na voljo, a ne za mestne občine, kjer je največ potencialnih kupcev. Pa primer Uredbe o dopolnilnih dejavnostih, ki so jo v enem letu popolnoma spremenili in v drugo sprejeli in še to po trmastem vztrajanju kmetov. Nekdo je prvo uredbo napisal »z levo roko« in brez kakršnegakoli poznavanja realnosti in potreb kmetov, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi.
Pa še vrsta nesmislov so se vrstila vsa ta leta. Kmetje in strokovnjaki smo večkrat opozarjali ministra za kmetijstvo Dejana Židana in našo stanovsko zbornico na pogosto negativno naravnanost do kmetov. A odgovorni so bili za naša prigovarjanja in opozorila gluhi. Opozorili smo, po informacijah Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), da je v prejšnjem programskem obdobju ostalo na obeh oseh kar 332 milijonov evrov neporabljenih. Pa ni bila težava v tem, da ni bilo dovolj zamisli in projektov. Težava je bila v pikolovskem zavračanju vlog ne glede na smiselnost ali potrebnost njihove izvedbe. Tako smo za Slovenijo namenjena sredstva pustili v evropski blagajni. Doma pa se dela velika gospodarska škoda, ki bo imela večje razsežnosti, kot se jih marsikdo danes zaveda.
Pa še to_ ali se še komu zdi, da je dva tisoč neto plače za direktorja obrata, ki nič ne dela, groteskno?
Branko Tomažič, predsednik Društva SKZ pri SLS
Mediji govorijo o odločenosti ministra za kmetijstvo, da poišče krivce med uradniki oziroma javnimi uslužbenci. To je tudi prav. Vsak, ki malomarno opravlja svoje delo, mora biti primerno kaznovan.
A sprašujemo se, zakaj samo zdaj takšna odločenost ministra za kmetijstvo, da naredi red med uradniki njegovega resorja. Že vrsto let kmetje (in občine) opozarjamo na nepravilnosti pri delu agencije (ARSKTRP) in pogosto tudi resornega ministrstva. Pa ne gre le za nepravilne odločitve ali malomarno opravljanje dela, gre tudi za ignoranco in popolno nezainteresiranost.
Zadnje mesece smo priča pikolovskim pregledom zaključenih projektov, ki so jih izvajala društva v okviru PRP 2007-2013 ter nerazumnem zadrževanju ali celo preprečevanju izplačila sredstev. Uradniki iščejo napake, pa čeprav so povsem nepomembne in obrobne, da le ne bi bilo treba izplačati sredstev. Če še malo bolj nazaj pogledamo, se bomo spomnili nerazumnih zahtev v okviru razpisov PRP iz prejšnjega obdobja. Naj samo za primer spomnimo, da je bila za infrastrukturne projekte občin zahtevano občinsko lastništvo vseh zemljišč, po katerih bi na primer kanalizacija potekala in marsikatera občina je ostala brez sredstev, pa čeprav so že imeli pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ali pa podpora prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov – sredstva za odpiranje prodajnih mest so bila na voljo, a ne za mestne občine, kjer je največ potencialnih kupcev. Pa primer Uredbe o dopolnilnih dejavnostih, ki so jo v enem letu popolnoma spremenili in v drugo sprejeli in še to po trmastem vztrajanju kmetov. Nekdo je prvo uredbo napisal »z levo roko« in brez kakršnegakoli poznavanja realnosti in potreb kmetov, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi.
Pa še vrsta nesmislov so se vrstila vsa ta leta. Kmetje in strokovnjaki smo večkrat opozarjali ministra za kmetijstvo Dejana Židana in našo stanovsko zbornico na pogosto negativno naravnanost do kmetov. A odgovorni so bili za naša prigovarjanja in opozorila gluhi. Opozorili smo, po informacijah Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), da je v prejšnjem programskem obdobju ostalo na obeh oseh kar 332 milijonov evrov neporabljenih. Pa ni bila težava v tem, da ni bilo dovolj zamisli in projektov. Težava je bila v pikolovskem zavračanju vlog ne glede na smiselnost ali potrebnost njihove izvedbe. Tako smo za Slovenijo namenjena sredstva pustili v evropski blagajni. Doma pa se dela velika gospodarska škoda, ki bo imela večje razsežnosti, kot se jih marsikdo danes zaveda.
Pa še to_ ali se še komu zdi, da je dva tisoč neto plače za direktorja obrata, ki nič ne dela, groteskno?
Branko Tomažič, predsednik Društva SKZ pri SLS