Ljubljana, 23. februar 2016 - V tiskani izdaji regionalnega časopisa Celjan, je bil 10. februarja objavljen obširen intervju s predsednikom SLS. Vabljeni k branju.
***
»Nisem ne Janšev, ne Ljudmilin, ne Bogovičev in ne Šrotov.«
Za mnoge je Marko Zidanšek mož v ozadju. Zaradi njegovega vrstoletnega delovanja v občinski komisiji za imenovanja pravijo, da je ravno on tisti, ki drži vse celjske niti v svojih rokah. Peti mandat je celjski mestni svetnik, vrsto let ga poznamo kot podžupana in sedaj pooblaščenca župana. Vodi ekipo več kot 200 zaposlenih v javnem podjetju Simbio, pred tem je izkušnje dobival kot gostinec – obrtnik in samostojni podjetnik. Predvsem pa je več kot 20 let politik. Po uspehih v lokalnem okolju se je odločil, da vstopi še na nacionalno raven. Pred dobrim letom se je kar na kosilu ob 13. uri odločil, da bo kandidiral za predsednika Slovenske ljudske stranke, in bil še isti dan izvoljen. Bil je eden redkih, ki je v teh medlih časih v javnosti zavzel jasno in nedvoumno stališče o migrantski krizi in nujnih ukrepih, ki bi jih morali sprejeti. »Če nismo toliko dedci v Evropi, da ne znamo zaščititi svojih žensk, je to žalostno. Pa zaradi tega nisem ksenofob,« komentira nedavne dogodke v Kölnu, kjer je množica moških na Silvestrovo napadla skupino žensk. Z njim smo se brez dlake na jeziku lahko pogovarjali o zadnjih dogodkih, ki so zatresli celjsko javnost in v Celju tradicionalno složno SLS. Tudi v neprijetnih vprašanjih se je izkazal za odličnega sogovornika in politika z izkušnjami, sicer pa je zgovorno tudi nekoliko šaljivo dejstvo, da se pod njegovo domačo streho dobro razumeta celo tradicionalna sovražnika pes in maček, ki tu in tam celo jesta iz iste sklede.
Piše: Metka Pirc
Foto Nataša Müller
Uvodoma ne moremo mimo aktualnih dogodkov v Celju. Prejšnji teden je odmeval izstop župana Bojana Šrota iz SLS. Pravijo, da je vzrok v vajinih nesoglasjih, to drži?
Med sabo midva nimava nobenih zamer. Tudi nekaj dni po tem, ko je izstopil iz stranke, nimam občutka, da bi se karkoli spremenilo v zvezi s koalicijo, ki jo sestavlja celjski mestni svet. S svoje strani ne vidim nobenih težav. Stranka ostaja povezana. Navsezadnje gre le za izstop enega izmed članov, četudi je ta hkrati župan in vidnejši član SLS. To je tudi edina sprememba, ki se je zgodila v mestnem odboru SLS.
Kako to vpliva na delovanje celjske SLS?
Svetniška skupina devetih svetnikov ostaja povezana. Program, ki smo ga v začetku mandata zastavili, bomo uresničevali do konca in tudi v prihodnje bomo podprli vse dobre projekte za Celjane.
Vzporedno s Šrotovim izstopom iz stranke se je v Celju dogajalo več stvari, med drugim je svoj premik v vaš Simbio napovedala direktorica občinske uprave Tina Kramer, ponovoletno dogajanje je zaznamovala afera s službenim vozilom. Je to povezano? In kaj v SLS kot največji stranki celjskega mestnega sveta menite o službenem avtomobilu?
To s tem dogajanjem nima povezave. Avto ni tema, o kateri bi se pogovarjali. Menim, da je prav, da Šrot sam komentira razloge o izstopu iz stranke, če se bo tako odločil. Sam pa sem opazil, da se je čutil premalo vprašanega za stališča in mnenja v stranki. Vedno poudarim, da sem samostojna oseba, da nisem ne Janšev, ne Ljudmilin, ne Bogovičev in ne Šrotov. Odkar sem prevzel vodenje stranke, je moja odgovornost, da delamo s prenovljenim, spremenjenim programom in se tako vrnemo v parlament. Vedno pa poslušam dobre ideje ljudi v stranki, a na koncu se moram odločiti sam in za svoje odločitve sprejeti odgovornost. Krivde za morebitni neuspeh ne bo nosil nihče drug kot jaz, kot aktualni predsednik.
Vrsto let ste že predsednik občinskega komisije za imenovanja (KVIAZ) in skoraj pri vsakem imenovanju se v javnosti pojavi očitek političnih imenovanj, zraven pa vaše ime. Kaj pravite na to?
Kogarkoli imenuje Mestni svet ali na nacionalni ravni Državni zbor RS, je konec koncev politično imenovanje. Tisti, ki so izvoljeni, sprejemajo strokovne odločitve, ki so hkrati tudi politične. V Celju pozovemo vse politične skupine k posredovanju predlogov, komisija jih oceni, drznil si bom reči, da tudi strokovno. Sestava KVIAZ-a je zelo pisana, člani prihajajo iz različnih političnih opcij. Vse večje stranke so se odpovedale svojemu deležu v odborih in komisijah Mestnega sveta, ki bi jim glede na volilni rezultat pripadal, tako da so se lahko vključili tudi predstavniki manjših strank.
Z izstopom župana iz SLS se že pojavlja vprašanje, kateri bo SLS-ov kandidat na naslednjih lokalnih volitvah, čeprav je res, da so prej še državnozborske. Kaj menite?
Prezgodaj se je sedaj o tem odločati in res je, najprej so državnozborske volitve. Prepričan sem, da se bo SLS vrnila v parlament. SLS bo imela tudi županskega kandidata ali kandidatko na lokalnih volitvah, o imenih pa je še prehitro govoriti. Naša stranka je največja v lokalnem okolju, ogromno je dobrih in sposobnih ljudi in do lokalnih volitev bomo Celjankam in Celjanom ponudili odličnega kandidata.
SLS je ponavadi velika zmagovalka lokalnih volitev, sprejeli ste vrsto sprememb s katerimi se nameravate vrniti v parlament. V politiki nismo vajeni jasnih stališč, pa vendar ste vi, ko ste postali predsednik stranke, odločno komentirali aktualno dogajanje. Eno izmed zanimivih stališč je tisto o migrantski krizi …
Ker noben od politikov ni na glas spregovoril, sem se odločil, da jaz povem, da naj Slovenija in Evropa vendarle spregledata, kaj se dogaja. Če danes pogledam nazaj, se je vse to, na kar smo opozarjali, izkazalo za resnično. Evropski politiki spreminjajo način političnega delovanja, dejstvo pa je, da Evropa v tej zgodbi še ni našla primernega odziva. Če mene vprašate, se begunec, ki beži pred vojno, ustavi v prvi varni državi, in ne prepotuje na tisoče kilometrov. Namesto da bi imeli red na zunanjih mejah Evropske unije, smo si dovolili, da je prišlo do zapiranja notranjih meja, ki pa so osnova sodelovanja v Evropi, da o ekonomski škodi ne govorimo ... EU je padla na svojem izpitu. Žalostno je, da nismo znali na primeren način pravočasno odreagirati in narediti reda v regiji. Že res, da smo iz majhne Slovenije, a v družbi evropskih narodov smo enakopravni, naš glas šteje enako kot glas nekoga drugega. Ne želim si ekstremizma v Evropi, kjer so vse močnejši tudi skrajneži, ki se jih vsi bojimo. Kot smo izvedeli, so na racijah v Nemčiji našli ljudi, ki so hodili ravno po balkanski migrantski poti. Žalosten sem, da mainstream mediji prikrivajo dejstva, kot so na primer skušali pod preprogo pomesti nasilje v nemškem Kölnu. Če nismo toliko "dedci" v Evropi, da bi znali zaščititi svoje ženske, potem je to žalostno. Pa zaradi tega nisem ksenofob. Naš odnos do migrantske krize je domoljuben.
V politiko ste vstopili v časih, ko je to še nekaj veljalo, za razliko od danes, ko si s politiko nihče noče mazati svojega imena. Zakaj vztrajate?
V politiko sem stopil 1990. leta, v časih, ko se je delala demokracija. Vse to mi je daje neko kilometrino, izkušnje tudi v politiki ogromno štejejo. V politiki skušam delati to, kar je dobro za najširše množice. Prepričan sem, da imamo v Celju kaj pokazati, čeprav se na vsakih lokalnih volitvah tekma začne znova. Pomembno je, da ljudje gredo na volitve. To jim daje tudi legitimnost, da kasneje volivci izrazijo lahko nezadovoljstvo, če z nekom, ki so ga volili, niso zadovoljni. Najslabše je, da ostanejo doma in prepustijo odločanje drugim. Čas je pokazal, da se instant stranke niso obnesle. Če pogledamo na nacionalno ravnen, so bile zadnje državnozborske volitve za nas dobra streznitev in velika motivacija za začetek novega. Z aktualno Vlado RS pa smo v letu in pol izgubili že veliko priložnosti za Slovenijo. V migrantski krizi smo pozabili, da v Sloveniji 300.000 ljudi živi pod pragom revščine. Treba je biti proaktiven in razmišljati naprej. Čakati in capljati za odločitvami drugih ni dovolj. Čez Orbana smo imeli marsikaj za povedati, sedaj pa se cela Evropa obrača k njemu. In če bi pravočasno reagirali, ne bi potrebovali ograje z rezili, ki niti nam ni všeč, izbrali bi humano ograjo. Če greva danes midva čez mejo, se bova morala legitimirati. Če zbereva tisoč Celjanov, da bi šli čez, bodo pa vsi dali roke vstran. Pozabili smo upoštevati na parametre varnosti in reda ‒ slovenski in evropski državljani smo v tej zgodbi postali drugorazredni.
Ko sva ravno pri revščini. Celje se že več let spopada z nadpovprečno brezposelnostjo, statistika kaže, da delamo tudi za nižje plače od slovenskega povprečja. Kje vidite rešitev?
Izziv je, da na primeren način v mesto privabimo investitorje, zasebni kapital. Vsak, ki odpre nova delovna mesta, si zasluži spodbudo. To je največji izziv za prihodnost. Ob vsem tem pa ima Celje kot strateška točka mnogo prednosti, zato se borimo tudi za tretjo razvojno os.
Pa vendar smo Celjani v zvezi s tem kar malo zaspali. Še lahko preprečimo najhujše, in sicer, da nas trasa zaobide?
Še lahko to preprečimo, trasa še ni dokončno izbrana. Naravne poti gredo s severa proti jugu, zato je treba povezati regijska središča, le tako bomo dobili sinergijske učinke. Tretja razvojna os ni samo cesta, je razvoj gospodarske dinamike.
V določenem trenutku ste znali biti vizionar, sploh kar se tiče Simbia. Celje je pred leti dobilo regijski center, ki je rešil težave z odpadki. Koliko se Celjani zavedajo dejstva, da imamo center, iz katerega se vsi učijo?
Mislim, da so Celjani to spoznali. Bili smo pionirji v času možnosti črpanja nepovratnih evropskih sredstev. Začeli smo s čistilno napravo, imamo najsodobnejši center za ravnanje z odpadki (RCERO), smo tudi edini v Sloveniji, ki imamo termično obdelavo odpadkov. Vse to smo naredili pravočasno, tako da nismo obremenjevali proračuna Celja in ostalih partnerskih občin. Imamo stroškovno najbolj učinkovit center v Sloveniji, toplarna pa pomeni, da se Celjani ogrevamo z obnovljivimi viri. Kadar to ni dovolj, je dodatni vir zemeljski plin, ki velja za najčistejše fosilno gorivo.
Tudi sami izhajate iz gospodarstva, začeli ste z gostinstvom. Kako je to vplivalo na vaše delo v Simbiu?
Samostojne izkušnje ti prinesejo podjetniško žilico, vendar pa jo je včasih težko prenesti v izvajanje obvezne javne službe, kot je ravnanje z odpadki, ki ni podrejeno tržnim zakonitostim. Smo pa v zadnjih letih začeli z opravljanjem novih dejavnosti.
Vzpostavili smo nov sektor urejanje okolja in zelenih površin, pod svoje okrilje prevzeli delovanje območnega razvojnega partnerstva za pet občin, izbrani smo bili za vodilnega partnerja v lokalni akcijski skupini (LAS). Potem je tu še upravljanje tržnice, ki smo jo oživili z več projekti, kot je npr. Odprta kuhna, ki se je zelo dobro prijela. Žalostijo pa posledice uvedbe davčnih blagajn. Branjevke se temu težko prilagajajo. Ne morem razumeti, kako je lahko dovoljeno, da prodajajo zeljne glave, kislega zelja pa ne, ker gre za predelavo. Na Simbiu iščemo vse možne rešitve, da bi to nekako rešili. Bili smo pripravljeni tudi kupiti davčne blagajne, a se je izkazalo, da mora biti certifikat njihov, torej od branjevk. Smo pa zato omogočili brezplačno povezavo do spleta in preučujemo tudi različne možnosti pomoči predvsem starejšim branjevcem, ki imajo manj izkušenj s sodobno tehnologijo, npr. da bi vnašanje podatkov iz Knjige vezanih računov v sistem Finančne uprave RS izvajali mi.
In na koncu_ kako vam uspe uskladiti toliko funkcij, obveznosti, ki jih imate?
V vseh organizacijah, kjer delam, imam dobre ekipe in vsak član ekipe opravi svoje delo. Ljudem pa je treba zaupati in delo deliti. Tim je tisti, ki ustvarja in brez ljudi ne bi bilo naših uspehov. Tudi sedaj, ko imam več obveznosti, se trudim, da jih opravimo med tednom do poznega popoldneva ali večera, da imajo tudi ostali možnost čimveč vikendov preživeti z družino.
Malo za šalo: slišimo, da sta del vaše družine v Začretu, kjer živite, tudi pes in mačka, ki se menda dobro razumeta?
Imamo psa Astorja in mačka Miša, oba sta Garfieldove barve. (smeh) Miško je prišel k hiši kot mladiček, Astor je takrat že imel nekaj let. Nastalo je sožitje, sta prijatelja in včasih se celo zgodi, da kdaj kaj skupaj pojesta. Poleg živali imamo mali vodni element z ribicami, kar me pomirja. Okolje v Začretu je prijetno, hkrati si malo v mestu in malo na podeželju. Okolica mi ponuja možnost za sprehode, tek, rekreacijo, s čimer si naberem novih moči.
https_//issuu.com/slsslovenskaljudskastranka/docs/celjan/3?e=9747214/33645911
***
»Nisem ne Janšev, ne Ljudmilin, ne Bogovičev in ne Šrotov.«
Za mnoge je Marko Zidanšek mož v ozadju. Zaradi njegovega vrstoletnega delovanja v občinski komisiji za imenovanja pravijo, da je ravno on tisti, ki drži vse celjske niti v svojih rokah. Peti mandat je celjski mestni svetnik, vrsto let ga poznamo kot podžupana in sedaj pooblaščenca župana. Vodi ekipo več kot 200 zaposlenih v javnem podjetju Simbio, pred tem je izkušnje dobival kot gostinec – obrtnik in samostojni podjetnik. Predvsem pa je več kot 20 let politik. Po uspehih v lokalnem okolju se je odločil, da vstopi še na nacionalno raven. Pred dobrim letom se je kar na kosilu ob 13. uri odločil, da bo kandidiral za predsednika Slovenske ljudske stranke, in bil še isti dan izvoljen. Bil je eden redkih, ki je v teh medlih časih v javnosti zavzel jasno in nedvoumno stališče o migrantski krizi in nujnih ukrepih, ki bi jih morali sprejeti. »Če nismo toliko dedci v Evropi, da ne znamo zaščititi svojih žensk, je to žalostno. Pa zaradi tega nisem ksenofob,« komentira nedavne dogodke v Kölnu, kjer je množica moških na Silvestrovo napadla skupino žensk. Z njim smo se brez dlake na jeziku lahko pogovarjali o zadnjih dogodkih, ki so zatresli celjsko javnost in v Celju tradicionalno složno SLS. Tudi v neprijetnih vprašanjih se je izkazal za odličnega sogovornika in politika z izkušnjami, sicer pa je zgovorno tudi nekoliko šaljivo dejstvo, da se pod njegovo domačo streho dobro razumeta celo tradicionalna sovražnika pes in maček, ki tu in tam celo jesta iz iste sklede.
Piše: Metka Pirc
Foto Nataša Müller
Uvodoma ne moremo mimo aktualnih dogodkov v Celju. Prejšnji teden je odmeval izstop župana Bojana Šrota iz SLS. Pravijo, da je vzrok v vajinih nesoglasjih, to drži?
Med sabo midva nimava nobenih zamer. Tudi nekaj dni po tem, ko je izstopil iz stranke, nimam občutka, da bi se karkoli spremenilo v zvezi s koalicijo, ki jo sestavlja celjski mestni svet. S svoje strani ne vidim nobenih težav. Stranka ostaja povezana. Navsezadnje gre le za izstop enega izmed članov, četudi je ta hkrati župan in vidnejši član SLS. To je tudi edina sprememba, ki se je zgodila v mestnem odboru SLS.
Kako to vpliva na delovanje celjske SLS?
Svetniška skupina devetih svetnikov ostaja povezana. Program, ki smo ga v začetku mandata zastavili, bomo uresničevali do konca in tudi v prihodnje bomo podprli vse dobre projekte za Celjane.
Vzporedno s Šrotovim izstopom iz stranke se je v Celju dogajalo več stvari, med drugim je svoj premik v vaš Simbio napovedala direktorica občinske uprave Tina Kramer, ponovoletno dogajanje je zaznamovala afera s službenim vozilom. Je to povezano? In kaj v SLS kot največji stranki celjskega mestnega sveta menite o službenem avtomobilu?
To s tem dogajanjem nima povezave. Avto ni tema, o kateri bi se pogovarjali. Menim, da je prav, da Šrot sam komentira razloge o izstopu iz stranke, če se bo tako odločil. Sam pa sem opazil, da se je čutil premalo vprašanega za stališča in mnenja v stranki. Vedno poudarim, da sem samostojna oseba, da nisem ne Janšev, ne Ljudmilin, ne Bogovičev in ne Šrotov. Odkar sem prevzel vodenje stranke, je moja odgovornost, da delamo s prenovljenim, spremenjenim programom in se tako vrnemo v parlament. Vedno pa poslušam dobre ideje ljudi v stranki, a na koncu se moram odločiti sam in za svoje odločitve sprejeti odgovornost. Krivde za morebitni neuspeh ne bo nosil nihče drug kot jaz, kot aktualni predsednik.
Vrsto let ste že predsednik občinskega komisije za imenovanja (KVIAZ) in skoraj pri vsakem imenovanju se v javnosti pojavi očitek političnih imenovanj, zraven pa vaše ime. Kaj pravite na to?
Kogarkoli imenuje Mestni svet ali na nacionalni ravni Državni zbor RS, je konec koncev politično imenovanje. Tisti, ki so izvoljeni, sprejemajo strokovne odločitve, ki so hkrati tudi politične. V Celju pozovemo vse politične skupine k posredovanju predlogov, komisija jih oceni, drznil si bom reči, da tudi strokovno. Sestava KVIAZ-a je zelo pisana, člani prihajajo iz različnih političnih opcij. Vse večje stranke so se odpovedale svojemu deležu v odborih in komisijah Mestnega sveta, ki bi jim glede na volilni rezultat pripadal, tako da so se lahko vključili tudi predstavniki manjših strank.
Z izstopom župana iz SLS se že pojavlja vprašanje, kateri bo SLS-ov kandidat na naslednjih lokalnih volitvah, čeprav je res, da so prej še državnozborske. Kaj menite?
Prezgodaj se je sedaj o tem odločati in res je, najprej so državnozborske volitve. Prepričan sem, da se bo SLS vrnila v parlament. SLS bo imela tudi županskega kandidata ali kandidatko na lokalnih volitvah, o imenih pa je še prehitro govoriti. Naša stranka je največja v lokalnem okolju, ogromno je dobrih in sposobnih ljudi in do lokalnih volitev bomo Celjankam in Celjanom ponudili odličnega kandidata.
SLS je ponavadi velika zmagovalka lokalnih volitev, sprejeli ste vrsto sprememb s katerimi se nameravate vrniti v parlament. V politiki nismo vajeni jasnih stališč, pa vendar ste vi, ko ste postali predsednik stranke, odločno komentirali aktualno dogajanje. Eno izmed zanimivih stališč je tisto o migrantski krizi …
Ker noben od politikov ni na glas spregovoril, sem se odločil, da jaz povem, da naj Slovenija in Evropa vendarle spregledata, kaj se dogaja. Če danes pogledam nazaj, se je vse to, na kar smo opozarjali, izkazalo za resnično. Evropski politiki spreminjajo način političnega delovanja, dejstvo pa je, da Evropa v tej zgodbi še ni našla primernega odziva. Če mene vprašate, se begunec, ki beži pred vojno, ustavi v prvi varni državi, in ne prepotuje na tisoče kilometrov. Namesto da bi imeli red na zunanjih mejah Evropske unije, smo si dovolili, da je prišlo do zapiranja notranjih meja, ki pa so osnova sodelovanja v Evropi, da o ekonomski škodi ne govorimo ... EU je padla na svojem izpitu. Žalostno je, da nismo znali na primeren način pravočasno odreagirati in narediti reda v regiji. Že res, da smo iz majhne Slovenije, a v družbi evropskih narodov smo enakopravni, naš glas šteje enako kot glas nekoga drugega. Ne želim si ekstremizma v Evropi, kjer so vse močnejši tudi skrajneži, ki se jih vsi bojimo. Kot smo izvedeli, so na racijah v Nemčiji našli ljudi, ki so hodili ravno po balkanski migrantski poti. Žalosten sem, da mainstream mediji prikrivajo dejstva, kot so na primer skušali pod preprogo pomesti nasilje v nemškem Kölnu. Če nismo toliko "dedci" v Evropi, da bi znali zaščititi svoje ženske, potem je to žalostno. Pa zaradi tega nisem ksenofob. Naš odnos do migrantske krize je domoljuben.
V politiko ste vstopili v časih, ko je to še nekaj veljalo, za razliko od danes, ko si s politiko nihče noče mazati svojega imena. Zakaj vztrajate?
V politiko sem stopil 1990. leta, v časih, ko se je delala demokracija. Vse to mi je daje neko kilometrino, izkušnje tudi v politiki ogromno štejejo. V politiki skušam delati to, kar je dobro za najširše množice. Prepričan sem, da imamo v Celju kaj pokazati, čeprav se na vsakih lokalnih volitvah tekma začne znova. Pomembno je, da ljudje gredo na volitve. To jim daje tudi legitimnost, da kasneje volivci izrazijo lahko nezadovoljstvo, če z nekom, ki so ga volili, niso zadovoljni. Najslabše je, da ostanejo doma in prepustijo odločanje drugim. Čas je pokazal, da se instant stranke niso obnesle. Če pogledamo na nacionalno ravnen, so bile zadnje državnozborske volitve za nas dobra streznitev in velika motivacija za začetek novega. Z aktualno Vlado RS pa smo v letu in pol izgubili že veliko priložnosti za Slovenijo. V migrantski krizi smo pozabili, da v Sloveniji 300.000 ljudi živi pod pragom revščine. Treba je biti proaktiven in razmišljati naprej. Čakati in capljati za odločitvami drugih ni dovolj. Čez Orbana smo imeli marsikaj za povedati, sedaj pa se cela Evropa obrača k njemu. In če bi pravočasno reagirali, ne bi potrebovali ograje z rezili, ki niti nam ni všeč, izbrali bi humano ograjo. Če greva danes midva čez mejo, se bova morala legitimirati. Če zbereva tisoč Celjanov, da bi šli čez, bodo pa vsi dali roke vstran. Pozabili smo upoštevati na parametre varnosti in reda ‒ slovenski in evropski državljani smo v tej zgodbi postali drugorazredni.
Ko sva ravno pri revščini. Celje se že več let spopada z nadpovprečno brezposelnostjo, statistika kaže, da delamo tudi za nižje plače od slovenskega povprečja. Kje vidite rešitev?
Izziv je, da na primeren način v mesto privabimo investitorje, zasebni kapital. Vsak, ki odpre nova delovna mesta, si zasluži spodbudo. To je največji izziv za prihodnost. Ob vsem tem pa ima Celje kot strateška točka mnogo prednosti, zato se borimo tudi za tretjo razvojno os.
Pa vendar smo Celjani v zvezi s tem kar malo zaspali. Še lahko preprečimo najhujše, in sicer, da nas trasa zaobide?
Še lahko to preprečimo, trasa še ni dokončno izbrana. Naravne poti gredo s severa proti jugu, zato je treba povezati regijska središča, le tako bomo dobili sinergijske učinke. Tretja razvojna os ni samo cesta, je razvoj gospodarske dinamike.
V določenem trenutku ste znali biti vizionar, sploh kar se tiče Simbia. Celje je pred leti dobilo regijski center, ki je rešil težave z odpadki. Koliko se Celjani zavedajo dejstva, da imamo center, iz katerega se vsi učijo?
Mislim, da so Celjani to spoznali. Bili smo pionirji v času možnosti črpanja nepovratnih evropskih sredstev. Začeli smo s čistilno napravo, imamo najsodobnejši center za ravnanje z odpadki (RCERO), smo tudi edini v Sloveniji, ki imamo termično obdelavo odpadkov. Vse to smo naredili pravočasno, tako da nismo obremenjevali proračuna Celja in ostalih partnerskih občin. Imamo stroškovno najbolj učinkovit center v Sloveniji, toplarna pa pomeni, da se Celjani ogrevamo z obnovljivimi viri. Kadar to ni dovolj, je dodatni vir zemeljski plin, ki velja za najčistejše fosilno gorivo.
Tudi sami izhajate iz gospodarstva, začeli ste z gostinstvom. Kako je to vplivalo na vaše delo v Simbiu?
Samostojne izkušnje ti prinesejo podjetniško žilico, vendar pa jo je včasih težko prenesti v izvajanje obvezne javne službe, kot je ravnanje z odpadki, ki ni podrejeno tržnim zakonitostim. Smo pa v zadnjih letih začeli z opravljanjem novih dejavnosti.
Vzpostavili smo nov sektor urejanje okolja in zelenih površin, pod svoje okrilje prevzeli delovanje območnega razvojnega partnerstva za pet občin, izbrani smo bili za vodilnega partnerja v lokalni akcijski skupini (LAS). Potem je tu še upravljanje tržnice, ki smo jo oživili z več projekti, kot je npr. Odprta kuhna, ki se je zelo dobro prijela. Žalostijo pa posledice uvedbe davčnih blagajn. Branjevke se temu težko prilagajajo. Ne morem razumeti, kako je lahko dovoljeno, da prodajajo zeljne glave, kislega zelja pa ne, ker gre za predelavo. Na Simbiu iščemo vse možne rešitve, da bi to nekako rešili. Bili smo pripravljeni tudi kupiti davčne blagajne, a se je izkazalo, da mora biti certifikat njihov, torej od branjevk. Smo pa zato omogočili brezplačno povezavo do spleta in preučujemo tudi različne možnosti pomoči predvsem starejšim branjevcem, ki imajo manj izkušenj s sodobno tehnologijo, npr. da bi vnašanje podatkov iz Knjige vezanih računov v sistem Finančne uprave RS izvajali mi.
In na koncu_ kako vam uspe uskladiti toliko funkcij, obveznosti, ki jih imate?
V vseh organizacijah, kjer delam, imam dobre ekipe in vsak član ekipe opravi svoje delo. Ljudem pa je treba zaupati in delo deliti. Tim je tisti, ki ustvarja in brez ljudi ne bi bilo naših uspehov. Tudi sedaj, ko imam več obveznosti, se trudim, da jih opravimo med tednom do poznega popoldneva ali večera, da imajo tudi ostali možnost čimveč vikendov preživeti z družino.
Malo za šalo: slišimo, da sta del vaše družine v Začretu, kjer živite, tudi pes in mačka, ki se menda dobro razumeta?
Imamo psa Astorja in mačka Miša, oba sta Garfieldove barve. (smeh) Miško je prišel k hiši kot mladiček, Astor je takrat že imel nekaj let. Nastalo je sožitje, sta prijatelja in včasih se celo zgodi, da kdaj kaj skupaj pojesta. Poleg živali imamo mali vodni element z ribicami, kar me pomirja. Okolje v Začretu je prijetno, hkrati si malo v mestu in malo na podeželju. Okolica mi ponuja možnost za sprehode, tek, rekreacijo, s čimer si naberem novih moči.
https_//issuu.com/slsslovenskaljudskastranka/docs/celjan/3?e=9747214/33645911
