Mag. Marko Zidanšek, predsednik SLS_ Odpre naj se široka javna razprava o tem, kako obvezna uporaba davčnih blagajn prizadenejo prostovoljne organizacije in osebe, ki letno ne ustvarijo veliko prometa
Ljubljana, 25. februar 2015 – V SLS smo že maja lani izrazili, da ne nasprotujemo boju države proti sivi ekonomiji ter učinkovitemu nadzoru nad izdanimi računi, vendar je te ukrepe potrebno oblikovati tako, da bodo resni in premišljeni ter ne bodo dodatno obremenjevali državljanov in državljank. Obilica težav poslovnih subjektov in kopica nerešenih vprašanj ob uvedbi obveznega davčnega potrjevanja računov potrjuje našo bojazen, da ukrep ni dolgoročen, ampak le še en način, kako od državljanov izmolsti še več denarja.
V javnosti sta znana najmanj dva absurdna primera v zvezi z obvezo, da je potrebno račune davčno potrjevati. Prvi je pojasnilo FURS, da se morajo računi izdajati in davčno potrjevati tudi za prodajo rabljenih učbenikov na šolskih sejmih. Najbrž to velja tudi za druge primere, ko se priložnostno prodaja kakšne druge izdelke. Drugi absurdni primer je davčno potrjevanje računov v planinskih kočah, ki so večinoma v oskrbi prostovoljnih društev, s prodajo blaga pa zbirajo sredstva za svoje delovanje. V teh kočah pogosto ni mogoče zagotoviti internetnega signala, zato sprotno davčno potrjevanje računov ni možno. Kot rešitev se sicer predlaga uporaba vezane knjige računov, kar pa je ob vsej natančnosti, ki je zahtevana, ob navalu planincev zamudno in neprijetno tako za oskrbnika kot za čakajoče lačne in žejne goste. Poleg tega je potrebno tudi račune iz vezane knjigo najmanj na deset dni posredovati Fursu v potrditev.
Poleg planinskih je v Sloveniji še ogromno drugih društev, zvez in (športnih) klubov, ki delujejo na prostovoljni bazi in so glavno gonilo nevladnega sektorja in civilne družbe pri nas. Skrbijo za udejstvovanje Slovencev na področju kulture, športa, dobrodelnosti, civilne zaščite in v drugih dejavnostih nepridobitnega značaja. Marsikatero društvo, če ne kar večina njih, sredstva za svoje delovanje pridobiva s članarinami in organizacijo občasnih prireditev, ki pa nikakor niso njihova poglavitna dejavnost in niso namenjene pridobivanju profita. Pri aktivnostih društva, za katere je po trenutni zakonodajo potrebna izdaja računa ter plačilo davka, ne gre samo za prodajo hrane in pijače, ampak na primer tudi za pobiranje prijavnin, prodajo vstopnic, financiranje članskih ugodnostih in pod nekaterimi pogoji celo za članarine.
Ocenjujemo, da so prostovoljna društva in druge osebe, ki pri izvajanju svojih dejavnosti z gotovino ne rokujejo vsakodnevno, ampak kvečjemu nekajkrat na leto, z obveznostjo davčnega potrjevanja računov nesorazmerno obremenjene. Država ne le, da neracionalno zapoveduje izdajanje računov za njihove aktivnosti, ki imajo nepridobiten namen, ampak jih poleg tega nesorazmerno obremeni še za stroške opreme za davčno potrjevanje računov.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek zato predlaga, da se odpre široka javna razprava o tem, kako obvezna uporaba davčnih blagajn prizadenejo prostovoljne organizacije in osebe, ki letno ne ustvarijo veliko prometa. Cilj pa mora biti, da se zakonodaja spremeni na tak način, da se društvom in ostalim osebam oprosti plačilo davka za dobavo blaga in storitev, ki so občasne narave oziroma v teh primerih predvidi izjema od davčnega potrjevanja računov.
Ljubljana, 25. februar 2015 – V SLS smo že maja lani izrazili, da ne nasprotujemo boju države proti sivi ekonomiji ter učinkovitemu nadzoru nad izdanimi računi, vendar je te ukrepe potrebno oblikovati tako, da bodo resni in premišljeni ter ne bodo dodatno obremenjevali državljanov in državljank. Obilica težav poslovnih subjektov in kopica nerešenih vprašanj ob uvedbi obveznega davčnega potrjevanja računov potrjuje našo bojazen, da ukrep ni dolgoročen, ampak le še en način, kako od državljanov izmolsti še več denarja.
V javnosti sta znana najmanj dva absurdna primera v zvezi z obvezo, da je potrebno račune davčno potrjevati. Prvi je pojasnilo FURS, da se morajo računi izdajati in davčno potrjevati tudi za prodajo rabljenih učbenikov na šolskih sejmih. Najbrž to velja tudi za druge primere, ko se priložnostno prodaja kakšne druge izdelke. Drugi absurdni primer je davčno potrjevanje računov v planinskih kočah, ki so večinoma v oskrbi prostovoljnih društev, s prodajo blaga pa zbirajo sredstva za svoje delovanje. V teh kočah pogosto ni mogoče zagotoviti internetnega signala, zato sprotno davčno potrjevanje računov ni možno. Kot rešitev se sicer predlaga uporaba vezane knjige računov, kar pa je ob vsej natančnosti, ki je zahtevana, ob navalu planincev zamudno in neprijetno tako za oskrbnika kot za čakajoče lačne in žejne goste. Poleg tega je potrebno tudi račune iz vezane knjigo najmanj na deset dni posredovati Fursu v potrditev.
Poleg planinskih je v Sloveniji še ogromno drugih društev, zvez in (športnih) klubov, ki delujejo na prostovoljni bazi in so glavno gonilo nevladnega sektorja in civilne družbe pri nas. Skrbijo za udejstvovanje Slovencev na področju kulture, športa, dobrodelnosti, civilne zaščite in v drugih dejavnostih nepridobitnega značaja. Marsikatero društvo, če ne kar večina njih, sredstva za svoje delovanje pridobiva s članarinami in organizacijo občasnih prireditev, ki pa nikakor niso njihova poglavitna dejavnost in niso namenjene pridobivanju profita. Pri aktivnostih društva, za katere je po trenutni zakonodajo potrebna izdaja računa ter plačilo davka, ne gre samo za prodajo hrane in pijače, ampak na primer tudi za pobiranje prijavnin, prodajo vstopnic, financiranje članskih ugodnostih in pod nekaterimi pogoji celo za članarine.
Ocenjujemo, da so prostovoljna društva in druge osebe, ki pri izvajanju svojih dejavnosti z gotovino ne rokujejo vsakodnevno, ampak kvečjemu nekajkrat na leto, z obveznostjo davčnega potrjevanja računov nesorazmerno obremenjene. Država ne le, da neracionalno zapoveduje izdajanje računov za njihove aktivnosti, ki imajo nepridobiten namen, ampak jih poleg tega nesorazmerno obremeni še za stroške opreme za davčno potrjevanje računov.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek zato predlaga, da se odpre široka javna razprava o tem, kako obvezna uporaba davčnih blagajn prizadenejo prostovoljne organizacije in osebe, ki letno ne ustvarijo veliko prometa. Cilj pa mora biti, da se zakonodaja spremeni na tak način, da se društvom in ostalim osebam oprosti plačilo davka za dobavo blaga in storitev, ki so občasne narave oziroma v teh primerih predvidi izjema od davčnega potrjevanja računov.