9. marec 2016 – Članice Slovenske ženske zveze pri SLS iz Zgornje Savinjske regije so se na Ljubnem sestale na temo lokalne samooskrbe s hrano v domačem okolju. Podrobneje so se seznanile s pomenom lokalno pridelane hrane in možnostmi pridelave in prodaje teh pridelkov v Savinjski dolini.
Izkušnje iz Občini Šentjur jim je predstavila podpredsednica Glavnega odbora SLS in predsednica Občinskega odbora SLS Šentjur Mihaela Rožej, ki je pobudnica tovrstnega projekta v Šentjurju. Spregovorila je o začetkih, težavah in o možnostih za nadaljevanje projekta v prihodnje. Povedala je, da so med seboj povezali proizvajalce in porabnike iz lokalnega okolja in podpisali tudi pismo o nameri. Do sedaj so delali le prostovoljno, kar na dolgi rok ni zdržno, saj je projekt zahteven. Pridelovalce je treba med seboj povezati in omogočiti kupcem, da pri enem ponudniku naročijo potrebno hrano, kar zahteva financiranje vmesnega člena.
Poudarila je, da je treba imeti vizijo, kako povezati pridelovalce in kupce prehrane, ki je na voljo v domačem okolju. S to prehrano je treba oskrbovati predvsem najbolj ranljive skupine, kot so otroci v vrtcih, šolah in starostniki v domovih. Poudarila je, da se moramo zavedati, da je doma pridelana hrana bolj kakovostna in zdrava, ker zraste na domačih, manj okuženih tleh in jo lahko pripravimo takoj, ko jo naberemo. To je hrana naših babic, ki so oskrbovale svoje družine z domačo hrano, zato niso potrebovali prehrambnih trgovin in zelo malo so potrebovali zdravstveno oskrbo.
Po predstavitvi Mihaele Rožej se je razvila razprava, med katero so članice SŽZ pri SLS ugotovile, da je tudi v Zgornji Savinjski dolini pridelane hrane veliko, a je še ne znajo ponuditi uporabnikom. Na tem področju sicer že nekaj časa dela LAS (Zavod za razvoj podeželja, Kmetijska svetovalna služba in nekatere občine – Nazarje), ki prav tako ugotavlja, da je premalo povezave med pridelovalci hrane in potrošniki v dolini. Premajhna je tudi zainteresiranost županov občin, predvsem pa njihove nepovezanosti v dolini. Zato je na tem področju še veliko nedodelanega, želje pridelovalcev pa se kažejo in bi morali skupaj čim prej povezati vse dejavnike, da bi samooskrba v dolini zaživela.
Nekatere članice, ki se ukvarjajo s turizmom na kmetiji, so izpostavile problem zimske prodaje svojih izdelkov in pridelkov, ker turisti in gosti prihajajo povečini v poletni sezoni.
Ob zaključku so se strinjale, da bi bilo treba raziskati trg proizvajalcev in kupcev v dolini, zainteresirati občine, da sodelujejo pri projektu »Lokalno pridelano – doma porabljeno« in najdejo sredstva za njegovo izvedbo. Kmetijska zakonodaja tako na državni kot evropski ravni spodbuja takšne projekte, a jih je treba ustrezno pripraviti, da ustrezajo razpisom financiranja.
Na koncu so se udeleženke posveta vprašale, na kakšen način lahko same pripomorejo k širjenju znanja in dobrih praks. Odločile so se, da bodo na terenu čim bolj osveščale svojo okolico o zdravi, doma pridelani hrani, svojce in starše otrok, ki obiskujejo vrtce in šole, bodo nagovarjale, da znanje prenesejo v te ustanove, odgovorne za prehrano v domu za starostnike pa bodo spodbujale k uporabi lokalno pridelane hrane.
Povzeto po zapisniku Nevenke Presečnik, predsednice Regionalnega odbora Slovenske ženske zveze pri SLS Zgornje Savinjske doline.
Izkušnje iz Občini Šentjur jim je predstavila podpredsednica Glavnega odbora SLS in predsednica Občinskega odbora SLS Šentjur Mihaela Rožej, ki je pobudnica tovrstnega projekta v Šentjurju. Spregovorila je o začetkih, težavah in o možnostih za nadaljevanje projekta v prihodnje. Povedala je, da so med seboj povezali proizvajalce in porabnike iz lokalnega okolja in podpisali tudi pismo o nameri. Do sedaj so delali le prostovoljno, kar na dolgi rok ni zdržno, saj je projekt zahteven. Pridelovalce je treba med seboj povezati in omogočiti kupcem, da pri enem ponudniku naročijo potrebno hrano, kar zahteva financiranje vmesnega člena.
Poudarila je, da je treba imeti vizijo, kako povezati pridelovalce in kupce prehrane, ki je na voljo v domačem okolju. S to prehrano je treba oskrbovati predvsem najbolj ranljive skupine, kot so otroci v vrtcih, šolah in starostniki v domovih. Poudarila je, da se moramo zavedati, da je doma pridelana hrana bolj kakovostna in zdrava, ker zraste na domačih, manj okuženih tleh in jo lahko pripravimo takoj, ko jo naberemo. To je hrana naših babic, ki so oskrbovale svoje družine z domačo hrano, zato niso potrebovali prehrambnih trgovin in zelo malo so potrebovali zdravstveno oskrbo.
Po predstavitvi Mihaele Rožej se je razvila razprava, med katero so članice SŽZ pri SLS ugotovile, da je tudi v Zgornji Savinjski dolini pridelane hrane veliko, a je še ne znajo ponuditi uporabnikom. Na tem področju sicer že nekaj časa dela LAS (Zavod za razvoj podeželja, Kmetijska svetovalna služba in nekatere občine – Nazarje), ki prav tako ugotavlja, da je premalo povezave med pridelovalci hrane in potrošniki v dolini. Premajhna je tudi zainteresiranost županov občin, predvsem pa njihove nepovezanosti v dolini. Zato je na tem področju še veliko nedodelanega, želje pridelovalcev pa se kažejo in bi morali skupaj čim prej povezati vse dejavnike, da bi samooskrba v dolini zaživela.
Nekatere članice, ki se ukvarjajo s turizmom na kmetiji, so izpostavile problem zimske prodaje svojih izdelkov in pridelkov, ker turisti in gosti prihajajo povečini v poletni sezoni.
Ob zaključku so se strinjale, da bi bilo treba raziskati trg proizvajalcev in kupcev v dolini, zainteresirati občine, da sodelujejo pri projektu »Lokalno pridelano – doma porabljeno« in najdejo sredstva za njegovo izvedbo. Kmetijska zakonodaja tako na državni kot evropski ravni spodbuja takšne projekte, a jih je treba ustrezno pripraviti, da ustrezajo razpisom financiranja.
Na koncu so se udeleženke posveta vprašale, na kakšen način lahko same pripomorejo k širjenju znanja in dobrih praks. Odločile so se, da bodo na terenu čim bolj osveščale svojo okolico o zdravi, doma pridelani hrani, svojce in starše otrok, ki obiskujejo vrtce in šole, bodo nagovarjale, da znanje prenesejo v te ustanove, odgovorne za prehrano v domu za starostnike pa bodo spodbujale k uporabi lokalno pridelane hrane.
Povzeto po zapisniku Nevenke Presečnik, predsednice Regionalnega odbora Slovenske ženske zveze pri SLS Zgornje Savinjske doline.