Ljubljana, 28. april 2016 – V tiskani izdaji Slovenskih novic je bilo 26. januarja v članku novinarja Jadrana Vatovca z naslovom »Bi GZS sodeloval v kmečkem puntu« povzeto javno pismo, ki sta ga na ministra za finance dr. Dušana Mramorja in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana naslovila Rok Sedminek in Klemen Šavli, predsednik in podpredsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS.
V nadaljevanju objavljamo izsek iz članka, v katerem je povzeto javno pismo.
***
Mramorjevim načrtom, so se z napovedjo vseslovenskega punta (napovedujejo namreč zbiranje podpisov proti nesprejemljivemu predlogu zakonskih sprememb in celo popolno blokado vseh dostopov do pristojnih ministrstev s traktorji s cisternami) zdaj pridružili tudi kmetje. V Slovenski kmečki zvezi pri Zidanškovem SLS so, ko so proučili najnovejšo različico predloga novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in tudi odziv vodstva Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) nanjo ugotovili, da je grožnja še veliko hujša od tiste ki so jo pesimistično pričakovali.
Zato so na finančnega ministra Mramorja in kmetijskega ministra mag. Dejana Zidana naslovili javno pismo_ »Trenutno je v Sloveniji na oblasti vlada, ki je za slovenske kmete daleč najbolj škodljiva med vsemi dozdajšnjimi vladami v zgodovini slovenskega naroda. Ta oblast ne deluje samo v škodo kmetijstva in podeželja, marveč tudi v škodo vseh delavnih državljanov, ki jim zatiska zanko okrog vratu, ko si elita brezsramno polni žepe. Rezultati Židanove politike in ukrepov, ki jih je njegovo ministrstvo, so porazni. Če bi minister Zidan premogel kanček kredibilnosti, bi že zdavnaj odstopil, saj ni dosegel skoraj ničesar dobrega za slovenskega kmeta, čeprav je podpredsednik vlade.«
Rok Sedminek in Klemen Šavli, predsednik in podpredsednik SKZ pri SLS, se sicer v javnem pismu zgražata tudi nad odzivom vodstva KGZS na predlog dokončnega davčnega uničenja slovenskega kmetijstva, saj je to le zelo mlačno naštelo nekaj argumentov proti predlaganim zakonskim spremembam in, kar je še huje, zagovarja nekakšna prehodna obdobja, ki bi pomenila zgolj štiriletno prelaganje pogube slovenskega kmetijstva_ »Kmetje ne smemo pristati na nobeno povišanje obveznosti, kaj šele na 7 ali večkratno. Skrajni čas je že, da se vse kmečke organizacije skupaj odločijo za potezo, ki jo bo oblast razumela.« Jasno, le če bi kmetje, sindikati in še delodajalci znali in zmogli združiti moči, bi bila vlada najbrž nazadnje primorana upoštevati njihove zahteve.
V nadaljevanju objavljamo izsek iz članka, v katerem je povzeto javno pismo.
***
Mramorjevim načrtom, so se z napovedjo vseslovenskega punta (napovedujejo namreč zbiranje podpisov proti nesprejemljivemu predlogu zakonskih sprememb in celo popolno blokado vseh dostopov do pristojnih ministrstev s traktorji s cisternami) zdaj pridružili tudi kmetje. V Slovenski kmečki zvezi pri Zidanškovem SLS so, ko so proučili najnovejšo različico predloga novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in tudi odziv vodstva Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) nanjo ugotovili, da je grožnja še veliko hujša od tiste ki so jo pesimistično pričakovali.
Zato so na finančnega ministra Mramorja in kmetijskega ministra mag. Dejana Zidana naslovili javno pismo_ »Trenutno je v Sloveniji na oblasti vlada, ki je za slovenske kmete daleč najbolj škodljiva med vsemi dozdajšnjimi vladami v zgodovini slovenskega naroda. Ta oblast ne deluje samo v škodo kmetijstva in podeželja, marveč tudi v škodo vseh delavnih državljanov, ki jim zatiska zanko okrog vratu, ko si elita brezsramno polni žepe. Rezultati Židanove politike in ukrepov, ki jih je njegovo ministrstvo, so porazni. Če bi minister Zidan premogel kanček kredibilnosti, bi že zdavnaj odstopil, saj ni dosegel skoraj ničesar dobrega za slovenskega kmeta, čeprav je podpredsednik vlade.«
Rok Sedminek in Klemen Šavli, predsednik in podpredsednik SKZ pri SLS, se sicer v javnem pismu zgražata tudi nad odzivom vodstva KGZS na predlog dokončnega davčnega uničenja slovenskega kmetijstva, saj je to le zelo mlačno naštelo nekaj argumentov proti predlaganim zakonskim spremembam in, kar je še huje, zagovarja nekakšna prehodna obdobja, ki bi pomenila zgolj štiriletno prelaganje pogube slovenskega kmetijstva_ »Kmetje ne smemo pristati na nobeno povišanje obveznosti, kaj šele na 7 ali večkratno. Skrajni čas je že, da se vse kmečke organizacije skupaj odločijo za potezo, ki jo bo oblast razumela.« Jasno, le če bi kmetje, sindikati in še delodajalci znali in zmogli združiti moči, bi bila vlada najbrž nazadnje primorana upoštevati njihove zahteve.