Marko Zidanšek je predsednik Slovenske ljudske stranke, direktor celjskega javnega podjetja Simbio, mestni svetnik in pooblaščenec župana Mestne občine Celje, mož in oče dveh otrok. Ne nujno v tem vrstnem redu.
Zgodaj je pokazal interes za politiko in se že leta 1990 včlanil v Slovenske krščanske demokrate. Z nasmeškom pove, da je ponosen na to, da v življenju ni menjal političnega prepričanja in strank, kot jih nekateri drugi. Po združitvi strank leta 2000 je pravno nasledstvo prevzela SLS in dejstvo, da danes to stranko vodi, mu je v veliko čast in izziv, ki se ga loteva odgovorno ter hkrati srčno.
Iz svojega natrpanega urnika si je vzel čas za pogovor za Slovenca ter se (kot smo tudi pričakovali) izkazal za zelo prijetnega in odločnega sogovornika z jasno vizijo razvoja Slovenije.
Gospod Zidanšek, kako bi se opisali?
Sem preprost deloven človek, ki spoštuje dano besedo in ki mu bližnji zaupajo. Prav to mi veliko pomeni in me motivira pri dnevnih izzivih.
V kaj verjamete?
Zaupam in verjamem v Boga in v Slovenijo ter njene državljanke in državljane.
Slovenija, ki je enotna in prepoznavna v svetu kot uspešna država ustvarjalnih in prizadevnih posameznikov, takšna Slovenija je naš skupen cilj in čaka nas veliko dela, da ga uresničimo. Verjamem in ponosen sem seveda še posebej na svojo družino.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s politiko?
Aktivno že leta 1990. Takrat je večji del nas, ki smo živeli v tistem času, željno pričakoval spremembe. Hoteli smo stopiti na pot demokracije, kar se je kazalo v odzivnosti naroda, ki ni pustil, da bi ga na tej poti kdorkoli zaustavil. Po prvih svobodnih demokratičnih volitvah smo kot narod na plebiscitu pokazali izjemno enotnost. To dogajanje sem seveda pozorno spremljal in bil že takrat politično dejaven na lokalni ravni. Včlanil sem se v Slovenske krščanske demokrate in po njihovi združitvi s SLS leta 2000 je slednja prevzela pravno nasledstvo SKD, prav tako pa tudi zgodovinske SLS. No, jaz sem bil po dveh letih vodenja lokalnega podmladka izvoljen za predsednika mestnega odbora. In še vedno ostajam predsednik celjskega odbora SLS. Biti dosleden, načelen in odgovoren politik, s posluhom za ljudi, to je moj politični moto. V največjo čast in ponos pa mi je, da so mi delegati na zadnjem Kongresu SLS zaupali tudi vodenje stranke. V času vse večje politične negotovosti in splošne apatije je takšna naloga nadvse odgovorna in pri svojem delovanju si prizadevam, da to zaupanje kar se da najbolje upravičim.
Predstavljamo si lahko, da imate zaradi vaših različnih funkcij kar precej vsakodnevnih obveznosti. Kako jih usklajujete?
Povsod, kjer delam, imam dobre ekipe, v katerih vsak opravi svoje delo. Skupni rezultat opravljenega dela ponavadi ni le seštevek, ampak se rezultati pomnožijo.
Kaj počnete v prostem času?
Prostega časa imam pravzaprav zelo malo. Ko pa se pokaže priložnost, grem rad na kolo in se nadiham svežega zraka. Tega mi pogosto manjka po vseh urah, preživetih v pisarni in v avtu. Pozimi gremo z družino smučat, poleti seveda na morje, vmes pa, če se najde prost konec tedna, tudi kdaj v hribe.
Ste zadovoljni s stanjem SLS po letu in pol predsedovanja? Kaj od zastavljenega ste dosegli? Je ostal kakšen cilj neizpolnjen?
Zadovoljen sem z delom, ki smo ga opravili v tem času. Že ob svoji izvolitvi sem napovedal, da bom stranko vodil na odprt in povezovalen način in ta pot že kaže prve dobre rezultate. Z ekipo smo lani opravili kar nekaj krogov obiskov po naših odborih v vseh volilnih enotah, letos bomo to poskušali še nadgraditi. Po dosedanjih izkušnjah je to odličen način, da ostaneš v stiku s članstvom, da preveriš, kakšne težave so v lokalnih okoljih. Pogosto se te odražajo tudi na državni ravni, poleg tega pa v neposrednem dialogu najdeš mnogo koristnih in pravih predlogov rešitev. Notranja konsolidacija stranke je ena izmed stvari, ki smo jo morali najprej doseči. Drugo veliko delo je bila prenova Programa in Statuta stranke.
Sodelujemo z mnogimi strokovnjaki. Vsem je skupno, da verjamejo, da lahko s svojim strokovnim znanjem prispevajo k ustvarjanju učinkovitih in trajnih rešitev za Slovenijo. Najboljše od teh rešitev smo zapisali v Program SLS, ki so ga delegati novembra lani soglasno sprejeli. To vidim kot potrditev dobro opravljenega dela naše Skupine za prenovo Programa SLS. V Programu, ki temelji na načelu dobrega gospodarja, so našteta izhodišča za reševanje problemov na vseh ključnih področjih. Vsa imajo isti cilj ‒ državljankam in državljanom omogočiti kakovostno življenje. Prav na tem področju so se modne instantne politike doslej izkazale kot neučinkovite.
Pred kratkim smo praznovali tudi 28. obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze, kjer se je ponovno pokazalo, kako pomembno je v stranki ohranjati pristen in reden stik s člani. V Miklavžu pri Taboru se nam je na slavju pridružilo mnogo članov in prijateljev. Prišli so predsedniki lokalnih odborov, župani iz vrst SLS, občinski svetniki, predsedniki zvez in klubov pri SLS ter člani organov stranke, pa tudi naš evropski poslanec Franc Bogovič, ki je s seboj pripeljal še kolega iz Evropskega parlamenta Lamberta van Nistelrooija. Bilo je zelo prijetno praznovanje, zahvaljujem se vsem, ki ste bili zraven in vsem tistim, ki ste obletnico praznovali po svoje.
V nekem vašem intervjuju smo lahko prebrali, da sta pod vašo domačo streho prijatelja še maček in pes, sicer naravna sovražnika … Torej povezovalno delujete na različnih področjih?
Drži, moja družina ima dva ljubljenčka, psa in mačka. Dobro se razumeta, zgodilo se je že tudi, da sta jedla iz iste sklede ... Kot rečeno se mi zdi sodelovanje zelo pomembno, saj lahko prav skupaj dosežemo več. To smo sami sebi dokazali v času osamosvojitve naše države. Verjamem v ljudi in vem, da je lahko tako povezovanje možno samo, če vsi sodelujemo z obema rokama na mizi ‒ z iskrenimi nameni. Tudi v politiki se zavzemam za politiko odprtega demokratičnega dialoga, za sodelovanje in vključevanje vseh ter za širino.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da se vaša prepoznavnost in podpora stranki povečuje. Kako to komentirate?
To se mi zdi normalna posledica vstopa v politiko na državni ravni. Pred tem so me kot predsednika Mestnega odbora SLS Celje in pooblaščenca župana poznali v Celju, v Savinjski dolini, zdaj pa počasi tudi širše. Bolj kot moj osebni ugled in lastna promocija mi je pomembno to, da se krepi priljubljenost stranke zaradi kakovostne programske in kadrovske ponudbe. Z novim Programom in konkretnimi predlogi ukrepov za različna področja, ki jih pripravljajo Strokovni odbori, to ne bo težko.
Kakšni so vaši načrti za Slovensko ljudsko stranko?
Vsekakor je naš glavni cilj prepričljiva vrnitev v parlament in sodelovanje pri ključnih projektih na državni ravni. Slovenija kot država blaginje je žal še vedno oddaljen cilj za večino njenih prebivalcev. Želim, da Slovenija postane vélika in samozavestna. Slovenska ljudska stranka lahko pri tem pomaga. V svojih vrstah imamo dovolj ljudi z dragocenimi izkušnjami, strokovnimi kompetencami in z bogatim znanjem. V svoji sredini imamo veliko tudi mladih in nadobudnih talentov. Na njih bomo gradili svojo politično prihodnost. Oni bodo v parlamentu predstavljali glas ljudstva, glas zdrave kmečke pameti, ki ga danes marsikdo pogreša.
Pomembno se mi zdi tudi ohranjanje naših tradicij, zato bomo jeseni, 3. septembra, ponovno organizirali Tabor SLS. Tokrat bo v Šaleški dolini, v Velenju. Že zdaj prisrčno vabim vse člane in prijatelje SLS, da se nam pridružijo.
Hvala za to vabilo!
Véliko Slovenijo ste omenjali že v govoru na zborovanju na Trgu Republike v Ljubljani. To poimenovanje je v medijih dvignilo nekaj prahu. Lahko podrobneje pojasnite, na kaj mislite, ko rečete »vélika Slovenija«?
Zamisel za zborovanje se je porodila na javni tribuni o posledicah migrantske krize, ki jo je skupaj z Zborom za republiko organiziral naš novoustanovljeni Inštitut dr. Antona Korošca. Tam smo se s predsednikoma obeh sestrskih strank dogovorili za sodelovanje, da bi Vlado ponovno, tokrat skupaj, opozorili, da mora ukrepati. Vse predolgo je bila namreč neodločna in posledice so ljudje že začeli občutiti. V Ljubljani smo torej v začetku aprila organizirali zborovanje, ki je bilo imenovano V obrambo Slovenije. V svojem govoru sem želel izpostaviti, da ni ogrožena le fizična varnost naše države, državljank in državljanov, pač pa tudi naša finančna in socialna varnost. Véliko Slovenijo vidim kot državo blaginje, pošteno državo, ki dela v dobro svojih državljanov. Vélika Slovenija državljane podpira pri njihovi podjetnosti in jim pod noge ne meče vedno novih davčnih in birokratskih polen. To je pravična država, kjer je zagotovljena socialna varnost za vse generacije ‒ stare in mlade. Upokojenci v njej dobijo dovolj visoke pokojnine, da lahko dostojno živijo, mladi pa imajo možnost najti pošteno plačano delo in stanovanje, v katerem lahko ustvarijo svojo družino. Dokler tega ne bomo dosegli, bomo ostali majhni in neprepoznavni.
Kako ocenjujete delo trenutne Vlade?
Za trenutno Vlado je leto in pol zamujenih priložnosti, za katere ceno plačujemo vsi ljudje. Premier si je z nedavno izjavo o malih in velikih ljudeh privoščil neopravičljiv elitizem ter z njim znova uvedel delitev naroda na bolj in manj pomembne. Svojo stranko in vladno koalicijo je postavil med »elito« ter dal jasno vedeti, da jo bo branil kljub upravičenim opozorilom na nepravilnosti v delovanju državnih organov, kakršna je bila npr. Brglezova zavrnitev razpisa roka za zbiranje podpisov za referendumske pobude.
Vlada je žal že prevečkrat pokazala, da ne zna biti dober gospodar. Slovenija še naprej porablja več, kot ustvari, in vladni ukrepi bolj škodijo gospodarstvu, kot pa mu pomagajo. Eden izmed zadnjih primerov je uvedba davčnih blagajn, ki so jo izpeljali kljub argumentiranemu nasprotovanju stroke in javnosti. Podjetnikom so povzročili dodatne stroške, kmetje brez njih ne morejo več prodajati kislega zelja, ker je predelano ... Prostovoljna društva, ki ohranjajo slovenska izročila in skrbijo za ohranjanje naše kulture, brez davčne blagajne ne morejo več organizirati svojih prireditev, kjer so doslej zbrali del sredstev za delovanje. V to kategorijo sodijo tudi gasilci, kjub temu, da so vedno prvi, ki požrtvovalno priskočijo na pomoč tudi ob naravnih nesrečah, kot je bil žled ali letošnja pozeba.
Da ne omenjam, da se država še naprej zadolžuje ali dejstva, da je bilo na predlog podpredsednika prav te Vlade, kmetijskega ministra Židana, z davkoplačevalskim denarjem ustanovljeno podjetje, ki upravlja s kar dvema milijardama evrov vrednimi državnimi gozdovi. V SLS menimo, da to predstavlja resno grožnjo slovenskemu gospodarstvu in kmetijstvu ter grozljivo, a povsem realno možnost, da bodo naši gozdovi kot naravna dobrina odslej privatizirani.
Kar se tiče pozebe, ki je uničila do 90 odstotkov nasadov sadnih dreves, vinogradov, poljščin in po žledolomu ter lubadarjih povzročila še dodatno škodo v gozdovih, naj dodam še, da smo v SLS in Slovenski kmečki zvezi pri SLS kmetijsko ministrstvo prve dni maja pozvali, naj zaradi ogromne škode nemudoma razglasi naravno nesrečo. Do danes nismo prejeli niti odgovora niti ni videti nobenih ukrepov. Ministrstvo prav tako ni odgovorilo na pozive Društva SKZ – Slovenska kmečka zveza k umiku Predloga zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka iz obravnave in podaljšanju prehodnega obdobja.
Predvsem pa je Vlada pokazala premalo odločnosti predvsem pri soočanju z migrantsko krizo in zato zamudila marsikatero priložnost, da bi zaščitila državljanke in državljane pred posledicami. Mi smo prvi opozorili, da bi bilo našo mejo nujno zaščititi pred prehodi migrantov brez dokumentov, ki so želeli v države severneje od nas, Vlada pa se ni odločila niti za koridor niti za strog nadzor na meji. Vse dogajanje je kljub mnogim opozorilom potekalo stihijsko in po poročanju medijev naj bi čez našo mejo v EU prišlo celo nekaj posameznikov, ki so sodelovali v napadih v Parizu in Bruslju. Nič čudnega ni, da se ljudje ne počutimo več varne. Zaradi neodločnosti tistih, ki jim je bilo zaupano vodenje naše države, je danes lahko ogrožena ne samo finančna in socialna varnost državljanov, pač pa tudi njihova fizična varnost.
Kje vidite stranko čez dve leti, čez tri?
V samem političnem vrhu. Vsekakor menim, da bomo s prenovljenim Programom prepričali volivke in volivce ter se v parlament vrnili še močnejši in bolj utrjeni. Skozi preteklost smo dokazali, da smo lahko korak pred drugimi, ko gre za nacionalni interes in skrb za dobrobit vseh državljanov. Pripravljeni smo pomagati, da Slovenija postane država velikih priložnosti, odprtih ljudi in številnih uspešnih zgodb v korist vseh. Odgovor je na dlani, Slovenija potrebuje dobrega in odgovornega gospodarja, da postane prava država blaginje, v kateri ljudje s poštenim delom zaslužijo pošteno plačilo. Brez odločnega in odgovornega upravljanja bodo namreč to zgolj politične parole, daleč od vsakdanje realnosti.
Menite, da bo na naslednjih volitvah zmagala desnica?
Da. Trenutna vladna koalicija in vladajoča stranka sta po mnenju mnogih, s katerimi se pogovarjam, razočarali volivce. To nezadovoljstvo kažejo tudi javnomnenjske raziskave. Verjamem, da se bodo zato volivke in volivci na naslednjih volitvah odločali na podlagi programov strank in ne bodo nasedali medijskim manipulacijam. SLS ponuja jasne odgovore in išče rešitve za ljudi, zato me ni strah za njeno prihodnost.
Naš Program temelji na zagotavljanju dostojnega življenja državljank in državljanov in na univerzalnem konceptu dobrega gospodarja. Ostajamo zvesti tradicionalni usmeritvi in vrednostnim temeljem SLS, prav tako pa je Program SLS usklajen s programom Evropske ljudske stranke, katere polnopravna članica smo. In ker živimo v dinamičnem svetu nenehnih sprememb, smo uspeli razviti lastno politično odpornost na napade z leve in desne. Naš kapital so ljudje vseh generacij in profilov.
Bi sodelovali tudi v levi koaliciji?
Smo samostojna stranka z jasnim Programom in široko usmeritvijo. Pri vstopu v koalicijo se bomo lahko odločali za sodelovanje tako desno od sredine kot tudi levo od nje, če se bodo naši cilji prekrivali. Najpomembnejše je, da bo sodelovanje tvorno za dobrobit državljank in državljanov.
V čem se torej SLS najbolj razlikuje od drugih političnih strank?
Preprosto – med tem ko druge stranke demokratičnost izkazujejo v besedah, jo mi v dejanjih. Smo stranka, ki je v svoji preteklosti gradila mostove, ko so jih drugi rušili. Smo stranka, ki ni last avtoritarnih političnih voditeljev, saj so jo skozi zgodovinski proces vodili številni demokratično izvoljeni predsedniki. Smo stranka, ki spoštuje tradicijo in vrednote slovenstva, a hkrati z zanosom in sproščenostjo gleda v prihodnost skozi oči mlade generacije. Smo ljudska stranka v polnem pomenu besede.
***
Intervju, ki je bil prvotno objavljen v Slovencu (št. 1, maj 2016), je opravila Maja Godeša.
Zgodaj je pokazal interes za politiko in se že leta 1990 včlanil v Slovenske krščanske demokrate. Z nasmeškom pove, da je ponosen na to, da v življenju ni menjal političnega prepričanja in strank, kot jih nekateri drugi. Po združitvi strank leta 2000 je pravno nasledstvo prevzela SLS in dejstvo, da danes to stranko vodi, mu je v veliko čast in izziv, ki se ga loteva odgovorno ter hkrati srčno.
Iz svojega natrpanega urnika si je vzel čas za pogovor za Slovenca ter se (kot smo tudi pričakovali) izkazal za zelo prijetnega in odločnega sogovornika z jasno vizijo razvoja Slovenije.
Gospod Zidanšek, kako bi se opisali?
Sem preprost deloven človek, ki spoštuje dano besedo in ki mu bližnji zaupajo. Prav to mi veliko pomeni in me motivira pri dnevnih izzivih.
V kaj verjamete?
Zaupam in verjamem v Boga in v Slovenijo ter njene državljanke in državljane.
Slovenija, ki je enotna in prepoznavna v svetu kot uspešna država ustvarjalnih in prizadevnih posameznikov, takšna Slovenija je naš skupen cilj in čaka nas veliko dela, da ga uresničimo. Verjamem in ponosen sem seveda še posebej na svojo družino.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s politiko?
Aktivno že leta 1990. Takrat je večji del nas, ki smo živeli v tistem času, željno pričakoval spremembe. Hoteli smo stopiti na pot demokracije, kar se je kazalo v odzivnosti naroda, ki ni pustil, da bi ga na tej poti kdorkoli zaustavil. Po prvih svobodnih demokratičnih volitvah smo kot narod na plebiscitu pokazali izjemno enotnost. To dogajanje sem seveda pozorno spremljal in bil že takrat politično dejaven na lokalni ravni. Včlanil sem se v Slovenske krščanske demokrate in po njihovi združitvi s SLS leta 2000 je slednja prevzela pravno nasledstvo SKD, prav tako pa tudi zgodovinske SLS. No, jaz sem bil po dveh letih vodenja lokalnega podmladka izvoljen za predsednika mestnega odbora. In še vedno ostajam predsednik celjskega odbora SLS. Biti dosleden, načelen in odgovoren politik, s posluhom za ljudi, to je moj politični moto. V največjo čast in ponos pa mi je, da so mi delegati na zadnjem Kongresu SLS zaupali tudi vodenje stranke. V času vse večje politične negotovosti in splošne apatije je takšna naloga nadvse odgovorna in pri svojem delovanju si prizadevam, da to zaupanje kar se da najbolje upravičim.
Predstavljamo si lahko, da imate zaradi vaših različnih funkcij kar precej vsakodnevnih obveznosti. Kako jih usklajujete?
Povsod, kjer delam, imam dobre ekipe, v katerih vsak opravi svoje delo. Skupni rezultat opravljenega dela ponavadi ni le seštevek, ampak se rezultati pomnožijo.
Kaj počnete v prostem času?
Prostega časa imam pravzaprav zelo malo. Ko pa se pokaže priložnost, grem rad na kolo in se nadiham svežega zraka. Tega mi pogosto manjka po vseh urah, preživetih v pisarni in v avtu. Pozimi gremo z družino smučat, poleti seveda na morje, vmes pa, če se najde prost konec tedna, tudi kdaj v hribe.
Ste zadovoljni s stanjem SLS po letu in pol predsedovanja? Kaj od zastavljenega ste dosegli? Je ostal kakšen cilj neizpolnjen?
Zadovoljen sem z delom, ki smo ga opravili v tem času. Že ob svoji izvolitvi sem napovedal, da bom stranko vodil na odprt in povezovalen način in ta pot že kaže prve dobre rezultate. Z ekipo smo lani opravili kar nekaj krogov obiskov po naših odborih v vseh volilnih enotah, letos bomo to poskušali še nadgraditi. Po dosedanjih izkušnjah je to odličen način, da ostaneš v stiku s članstvom, da preveriš, kakšne težave so v lokalnih okoljih. Pogosto se te odražajo tudi na državni ravni, poleg tega pa v neposrednem dialogu najdeš mnogo koristnih in pravih predlogov rešitev. Notranja konsolidacija stranke je ena izmed stvari, ki smo jo morali najprej doseči. Drugo veliko delo je bila prenova Programa in Statuta stranke.
Sodelujemo z mnogimi strokovnjaki. Vsem je skupno, da verjamejo, da lahko s svojim strokovnim znanjem prispevajo k ustvarjanju učinkovitih in trajnih rešitev za Slovenijo. Najboljše od teh rešitev smo zapisali v Program SLS, ki so ga delegati novembra lani soglasno sprejeli. To vidim kot potrditev dobro opravljenega dela naše Skupine za prenovo Programa SLS. V Programu, ki temelji na načelu dobrega gospodarja, so našteta izhodišča za reševanje problemov na vseh ključnih področjih. Vsa imajo isti cilj ‒ državljankam in državljanom omogočiti kakovostno življenje. Prav na tem področju so se modne instantne politike doslej izkazale kot neučinkovite.
Pred kratkim smo praznovali tudi 28. obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze, kjer se je ponovno pokazalo, kako pomembno je v stranki ohranjati pristen in reden stik s člani. V Miklavžu pri Taboru se nam je na slavju pridružilo mnogo članov in prijateljev. Prišli so predsedniki lokalnih odborov, župani iz vrst SLS, občinski svetniki, predsedniki zvez in klubov pri SLS ter člani organov stranke, pa tudi naš evropski poslanec Franc Bogovič, ki je s seboj pripeljal še kolega iz Evropskega parlamenta Lamberta van Nistelrooija. Bilo je zelo prijetno praznovanje, zahvaljujem se vsem, ki ste bili zraven in vsem tistim, ki ste obletnico praznovali po svoje.
V nekem vašem intervjuju smo lahko prebrali, da sta pod vašo domačo streho prijatelja še maček in pes, sicer naravna sovražnika … Torej povezovalno delujete na različnih področjih?
Drži, moja družina ima dva ljubljenčka, psa in mačka. Dobro se razumeta, zgodilo se je že tudi, da sta jedla iz iste sklede ... Kot rečeno se mi zdi sodelovanje zelo pomembno, saj lahko prav skupaj dosežemo več. To smo sami sebi dokazali v času osamosvojitve naše države. Verjamem v ljudi in vem, da je lahko tako povezovanje možno samo, če vsi sodelujemo z obema rokama na mizi ‒ z iskrenimi nameni. Tudi v politiki se zavzemam za politiko odprtega demokratičnega dialoga, za sodelovanje in vključevanje vseh ter za širino.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da se vaša prepoznavnost in podpora stranki povečuje. Kako to komentirate?
To se mi zdi normalna posledica vstopa v politiko na državni ravni. Pred tem so me kot predsednika Mestnega odbora SLS Celje in pooblaščenca župana poznali v Celju, v Savinjski dolini, zdaj pa počasi tudi širše. Bolj kot moj osebni ugled in lastna promocija mi je pomembno to, da se krepi priljubljenost stranke zaradi kakovostne programske in kadrovske ponudbe. Z novim Programom in konkretnimi predlogi ukrepov za različna področja, ki jih pripravljajo Strokovni odbori, to ne bo težko.
Kakšni so vaši načrti za Slovensko ljudsko stranko?
Vsekakor je naš glavni cilj prepričljiva vrnitev v parlament in sodelovanje pri ključnih projektih na državni ravni. Slovenija kot država blaginje je žal še vedno oddaljen cilj za večino njenih prebivalcev. Želim, da Slovenija postane vélika in samozavestna. Slovenska ljudska stranka lahko pri tem pomaga. V svojih vrstah imamo dovolj ljudi z dragocenimi izkušnjami, strokovnimi kompetencami in z bogatim znanjem. V svoji sredini imamo veliko tudi mladih in nadobudnih talentov. Na njih bomo gradili svojo politično prihodnost. Oni bodo v parlamentu predstavljali glas ljudstva, glas zdrave kmečke pameti, ki ga danes marsikdo pogreša.
Pomembno se mi zdi tudi ohranjanje naših tradicij, zato bomo jeseni, 3. septembra, ponovno organizirali Tabor SLS. Tokrat bo v Šaleški dolini, v Velenju. Že zdaj prisrčno vabim vse člane in prijatelje SLS, da se nam pridružijo.
Hvala za to vabilo!
Véliko Slovenijo ste omenjali že v govoru na zborovanju na Trgu Republike v Ljubljani. To poimenovanje je v medijih dvignilo nekaj prahu. Lahko podrobneje pojasnite, na kaj mislite, ko rečete »vélika Slovenija«?
Zamisel za zborovanje se je porodila na javni tribuni o posledicah migrantske krize, ki jo je skupaj z Zborom za republiko organiziral naš novoustanovljeni Inštitut dr. Antona Korošca. Tam smo se s predsednikoma obeh sestrskih strank dogovorili za sodelovanje, da bi Vlado ponovno, tokrat skupaj, opozorili, da mora ukrepati. Vse predolgo je bila namreč neodločna in posledice so ljudje že začeli občutiti. V Ljubljani smo torej v začetku aprila organizirali zborovanje, ki je bilo imenovano V obrambo Slovenije. V svojem govoru sem želel izpostaviti, da ni ogrožena le fizična varnost naše države, državljank in državljanov, pač pa tudi naša finančna in socialna varnost. Véliko Slovenijo vidim kot državo blaginje, pošteno državo, ki dela v dobro svojih državljanov. Vélika Slovenija državljane podpira pri njihovi podjetnosti in jim pod noge ne meče vedno novih davčnih in birokratskih polen. To je pravična država, kjer je zagotovljena socialna varnost za vse generacije ‒ stare in mlade. Upokojenci v njej dobijo dovolj visoke pokojnine, da lahko dostojno živijo, mladi pa imajo možnost najti pošteno plačano delo in stanovanje, v katerem lahko ustvarijo svojo družino. Dokler tega ne bomo dosegli, bomo ostali majhni in neprepoznavni.
Kako ocenjujete delo trenutne Vlade?
Za trenutno Vlado je leto in pol zamujenih priložnosti, za katere ceno plačujemo vsi ljudje. Premier si je z nedavno izjavo o malih in velikih ljudeh privoščil neopravičljiv elitizem ter z njim znova uvedel delitev naroda na bolj in manj pomembne. Svojo stranko in vladno koalicijo je postavil med »elito« ter dal jasno vedeti, da jo bo branil kljub upravičenim opozorilom na nepravilnosti v delovanju državnih organov, kakršna je bila npr. Brglezova zavrnitev razpisa roka za zbiranje podpisov za referendumske pobude.
Vlada je žal že prevečkrat pokazala, da ne zna biti dober gospodar. Slovenija še naprej porablja več, kot ustvari, in vladni ukrepi bolj škodijo gospodarstvu, kot pa mu pomagajo. Eden izmed zadnjih primerov je uvedba davčnih blagajn, ki so jo izpeljali kljub argumentiranemu nasprotovanju stroke in javnosti. Podjetnikom so povzročili dodatne stroške, kmetje brez njih ne morejo več prodajati kislega zelja, ker je predelano ... Prostovoljna društva, ki ohranjajo slovenska izročila in skrbijo za ohranjanje naše kulture, brez davčne blagajne ne morejo več organizirati svojih prireditev, kjer so doslej zbrali del sredstev za delovanje. V to kategorijo sodijo tudi gasilci, kjub temu, da so vedno prvi, ki požrtvovalno priskočijo na pomoč tudi ob naravnih nesrečah, kot je bil žled ali letošnja pozeba.
Da ne omenjam, da se država še naprej zadolžuje ali dejstva, da je bilo na predlog podpredsednika prav te Vlade, kmetijskega ministra Židana, z davkoplačevalskim denarjem ustanovljeno podjetje, ki upravlja s kar dvema milijardama evrov vrednimi državnimi gozdovi. V SLS menimo, da to predstavlja resno grožnjo slovenskemu gospodarstvu in kmetijstvu ter grozljivo, a povsem realno možnost, da bodo naši gozdovi kot naravna dobrina odslej privatizirani.
Kar se tiče pozebe, ki je uničila do 90 odstotkov nasadov sadnih dreves, vinogradov, poljščin in po žledolomu ter lubadarjih povzročila še dodatno škodo v gozdovih, naj dodam še, da smo v SLS in Slovenski kmečki zvezi pri SLS kmetijsko ministrstvo prve dni maja pozvali, naj zaradi ogromne škode nemudoma razglasi naravno nesrečo. Do danes nismo prejeli niti odgovora niti ni videti nobenih ukrepov. Ministrstvo prav tako ni odgovorilo na pozive Društva SKZ – Slovenska kmečka zveza k umiku Predloga zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka iz obravnave in podaljšanju prehodnega obdobja.
Predvsem pa je Vlada pokazala premalo odločnosti predvsem pri soočanju z migrantsko krizo in zato zamudila marsikatero priložnost, da bi zaščitila državljanke in državljane pred posledicami. Mi smo prvi opozorili, da bi bilo našo mejo nujno zaščititi pred prehodi migrantov brez dokumentov, ki so želeli v države severneje od nas, Vlada pa se ni odločila niti za koridor niti za strog nadzor na meji. Vse dogajanje je kljub mnogim opozorilom potekalo stihijsko in po poročanju medijev naj bi čez našo mejo v EU prišlo celo nekaj posameznikov, ki so sodelovali v napadih v Parizu in Bruslju. Nič čudnega ni, da se ljudje ne počutimo več varne. Zaradi neodločnosti tistih, ki jim je bilo zaupano vodenje naše države, je danes lahko ogrožena ne samo finančna in socialna varnost državljanov, pač pa tudi njihova fizična varnost.
Kje vidite stranko čez dve leti, čez tri?
V samem političnem vrhu. Vsekakor menim, da bomo s prenovljenim Programom prepričali volivke in volivce ter se v parlament vrnili še močnejši in bolj utrjeni. Skozi preteklost smo dokazali, da smo lahko korak pred drugimi, ko gre za nacionalni interes in skrb za dobrobit vseh državljanov. Pripravljeni smo pomagati, da Slovenija postane država velikih priložnosti, odprtih ljudi in številnih uspešnih zgodb v korist vseh. Odgovor je na dlani, Slovenija potrebuje dobrega in odgovornega gospodarja, da postane prava država blaginje, v kateri ljudje s poštenim delom zaslužijo pošteno plačilo. Brez odločnega in odgovornega upravljanja bodo namreč to zgolj politične parole, daleč od vsakdanje realnosti.
Menite, da bo na naslednjih volitvah zmagala desnica?
Da. Trenutna vladna koalicija in vladajoča stranka sta po mnenju mnogih, s katerimi se pogovarjam, razočarali volivce. To nezadovoljstvo kažejo tudi javnomnenjske raziskave. Verjamem, da se bodo zato volivke in volivci na naslednjih volitvah odločali na podlagi programov strank in ne bodo nasedali medijskim manipulacijam. SLS ponuja jasne odgovore in išče rešitve za ljudi, zato me ni strah za njeno prihodnost.
Naš Program temelji na zagotavljanju dostojnega življenja državljank in državljanov in na univerzalnem konceptu dobrega gospodarja. Ostajamo zvesti tradicionalni usmeritvi in vrednostnim temeljem SLS, prav tako pa je Program SLS usklajen s programom Evropske ljudske stranke, katere polnopravna članica smo. In ker živimo v dinamičnem svetu nenehnih sprememb, smo uspeli razviti lastno politično odpornost na napade z leve in desne. Naš kapital so ljudje vseh generacij in profilov.
Bi sodelovali tudi v levi koaliciji?
Smo samostojna stranka z jasnim Programom in široko usmeritvijo. Pri vstopu v koalicijo se bomo lahko odločali za sodelovanje tako desno od sredine kot tudi levo od nje, če se bodo naši cilji prekrivali. Najpomembnejše je, da bo sodelovanje tvorno za dobrobit državljank in državljanov.
V čem se torej SLS najbolj razlikuje od drugih političnih strank?
Preprosto – med tem ko druge stranke demokratičnost izkazujejo v besedah, jo mi v dejanjih. Smo stranka, ki je v svoji preteklosti gradila mostove, ko so jih drugi rušili. Smo stranka, ki ni last avtoritarnih političnih voditeljev, saj so jo skozi zgodovinski proces vodili številni demokratično izvoljeni predsedniki. Smo stranka, ki spoštuje tradicijo in vrednote slovenstva, a hkrati z zanosom in sproščenostjo gleda v prihodnost skozi oči mlade generacije. Smo ljudska stranka v polnem pomenu besede.
***
Intervju, ki je bil prvotno objavljen v Slovencu (št. 1, maj 2016), je opravila Maja Godeša.
