Ljubljana, 18. avgust 2016 – V nadaljevanju prispevka izpred enega tedna dr. Andrej Umek in Miro Germ pišeta o optimizaciji in racionalizaciji javnega sektorja, ki zagotovi z razpoložljivimi sredstvi skladno porabo, o učenju od uspešnih regij in držav ter iz lastnih neuspehov, da sprejmemo realnost in končno začnemo napredovati do cilja – konkurenčne države.
Prispevek, ki je bil prvotno objavljen v Časniku, v nadaljevanju objavljamo v celoti.
***
Od besed k dejanjem
Kako porabiti skladno z razpoložljivim?
Nujna je optimizacija in racionalizacija javnega sektorja ter njegova poraba glede na zmožnost gospodarstva. Ta je mogoča le z umikom države ali točneje resornih ministrstev iz danes običajnega neposrednega vodenja družbenih podsistemov (ministrica za zdravje osebno izbira direktorje zdravstvenih ustanov brez strokovne ocene s strani kadrovikov). Država ima obveznost oblikovanja formalnega okolja, v katerem ti podsistemi delujejo ter nadzora nad njihovo kakovostjo storitev in učinkovitostjo. Osnova za preobrazbo je jasna definicija poslanstva posameznih institucij, definiranje kataloga njihovih storitev in kazalnikov uspešnosti, merjenja zadovoljstva odjemalcev in zaposlenih, njihova primerjava s sorodnimi institucijami v EU ter pravica neposrednega in takojšnjega posredovanja samo takrat, ko institucije ne izpolnjujejo zadanega poslanstva v primerjavi s sorodnimi institucijami učinkovitih držav. Neposredno upravljanje in vodenje teh institucij je potrebno zaupati, sposobnim in usposobljenim direktorjem izbranih s profesionalnimi kadrovskimi postopki ali uglednim podjetjem z mednarodnimi referencami na tem področju. Potrebno bo zmanjšati razdrobljenost in nepovezanost državnih organov, zmanjšati število uradov in agencij ter združiti nekatera ministrstva in njihove skupne službe po zgledu učinkovitih Sloveniji primerljivih držav EU (glej študijo A.T.Kearney, »EU’s Public Sector Spending Problem«).
»V 21. stoletju bodo vodilne tiste države, ki bodo prve prenesle metode zagotavljanja učinkovitosti v javni sektor.« Peter Ferdinand Drucker (1909 – 2005), utemeljitelj sodobnega upravljanja, v »Izzivi za vodstva v 21. stoletju«.
Pavšalno zniževanju plač in odpuščanje uničuje pripadnost zaposlenih (socialni kapital). Za povečanje kakovosti in učinkovitosti javnega sektorja je nujna uporaba orodij za izboljšanje, kot jih uporablja razvita industrija že več desetletij in jih uporabljajo odlične organizacije javnega sektorja širom EU (zamenjati pristop »cost cutting« s »principi vitkosti«). Potrebno je ukiniti administrativno določanje plač v državnih podjetjih (tako imenovani »Lahovnikov zakon«) in jih podredili trgu delovne sile. Za enake rezultate naj bodo nagrade v podjetjih v privatni in državni lasti enake. Odgovornost nadzornih svetov družb v državni lasti je, da imenujejo take uprave, ki bodo dosegale mednarodno primerljive rezultate, s stališča lastnika primerljivo donosnost ter njihov trajnostni razvoj (če jih ne dosegajo, jih je potrebno zamenjati z boljšimi)!
S pomočjo teh ukrepov bomo zagotovili njihovo boljše in bolj ekonomično delovanje ter večjo kakovost storitev za državljane, posledično pa tudi manjše davke.
Kako iz obstoječega do želenega stanja?
Nujno je sprejetje realnosti, učenje od uspešnih regij in držav ter iz lastnih neuspehov. Znaten padec Slovenije na lestvicah konkurenčnosti v zadnjem obdobju ni samo posledica ekonomske krize in nekonkurenčnega poslovnega okolja, ampak tudi posledica neustreznega in nekonkurenčnega vodenja podjetij, predvsem tistih v pretežno državni lasti in družbenih podsistemov. Poročilo švicarske poslovne šole IMD o konkurenčnosti Slovenije ugotavlja, da smo na zadnjih mestih po uporabi sodobnih upravljavskih orodjih in učinkovitosti nadzornih svetov. Da je nekaj zelo narobe, kažejo tudi slabe uvrstitve na mednarodni lestvica o ekonomski svobodi. Pri športu se s takimi mesti ne bi zadovoljili. Zaradi prevladujoče vloge države v gospodarstvu (lastnina) in družbenih podsistemih je naloga Vlade RS, da redno analizira letna priporočila Evropske komisije in drugih mednarodnih institucij, saj kažejo objektivno razmere v Sloveniji, izbere ključne dejavnike in odpravi največja nesorazmerja in s tem vzroke slabih ocen. Ti strateškimi projekti so ključni za izhod iz krize in morali biti prednostno obravnavani v Državnem zboru.
Učili naj bi se od drugih držav in regij po velikosti primerljivih s Slovenijo in seveda tudi od svojih dosedanjih napak. Španska pokrajina Baskija je v zadnjih desetih letih s (samo)ocenjevanjem po evropskem modelu odličnosti in prenosom dobrih upravljavskih praks preko organizacije civilne družbe Euskalit in s sofinanciranjem ministrstva za gospodarstvo povečala BDP Baskije na 135 % povprečja EU (Slovenija dosega zgolj 81 % povprečja EU). Obe sta začeli z uporabo modela istočasno, Slovenija brez finančne podpore ministrstva za gospodarstvo in brez množične uporabe. Drugi tak primer so Združeni arabski emirati, ki so se po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma na lestvici konkurenčnosti z državnimi programi osredotočenimi na kakovost in odličnost, premaknili s 37. mesta (2007-2008) na 19. mesto (2012-2013) med 148 državami, pri čemer so po raziskavi Združenih narodov, objavljeni v Svetovnem poročilu o sreči, med 156 obravnavanimi državami uvrščeni na 14 mesto. Tretji primer je program Nove Zelandije za dvig odličnosti upravljanja podjetij “Helping the Kiwi to fly – Creating world class organisations«. Tudi zgledovati se po Finski glede ekonomske svobode nam bi koristilo.
Od besed k dejanjem ob upoštevanju stroke upravljanja sprememb. Vsaka uspešna sprememba je odvisna od sodelovanja ljudi, zato bi veljalo tudi pri udejanjanju potrebnih strukturnih reform upoštevati priporočila te stroke zapisana v »Managing Transitions_ Making the Most of Change«, Williama in Susan Bridges, drugače bo ostalo le pri besedah oz. željah.
Tudi politične stranke bodo morale začele uporabljati dognanja organizacijskih strok, saj so tudi one organizacije in tudi za njih veljajo enake osnovna pravila. Stroke trženja – potrebno bo zamenjati »ponujanje želja in ideologije« s ponujanjem »rešitev z vrednostjo za ciljne volilne skupine« na osnovi ideološkega temelja stranke (platno vrednostne ponudbe). Kadrovske stroke – od »velikega vodje«, ki bo popeljal državljane Slovenije v obljubljeno deželo, do komplementarne skupine sposobnih in usposobljenih ministrov pod taktirko dirigenta – predsednika vlade. Stroke upravljanja z dejstvi (»Management by Facts«) – Sprejemanje odločitev na podlagi dejstev in ne na podlagi občutka oz. sprejemanje političnih odločitev na osnovi strokovnih alternativ. Zato so potrebni strokovnimi odbori v strankah, kot jim ima državni zbor ter ustreznimi strankarskimi kandidati za vodje in člane odborov državnega zbora ter ministri in državni sekretarji s poznavanjem področja (v odborih evropskega parlamenta najprej govori stroka o posameznih alternativah na podlagi katerih se sprejmejo politične odločitve). Stroke upravljanja življenjskega cikla organizacije – Od »instant« političnih strank do »zrelih« političnih strank. Neprestano ustanavljanje novih političnih strank ne bo dalo boljših ponudb oz. rešitev za probleme družbe, saj se novoustanovljene stranke ukvarjajo pretežno s svojim odraščanjem in težko rešujejo hkrati še ključne probleme družbe (glej prof.dr.Ichak Adizes, “Managing Corporate Life cycle” oz.www.adizes.com).
Potreben pogoj za uveljavitev zgornjega je manjše število političnih strank in s tem več človeških virov za izboljšanje ponudbe na političnem trgu (kot je običajno v zrelih demokracijah, tudi v evropskem parlamentu), zato se bo moral tudi v Sloveniji začeti proces združevanja okoli enake ideološke osnove (socialno-demokratska stranka, krščansko demokratska stranka, liberalna stranka, okoljevarstvena stranka). Slovenija je majhna država in za tolikšno število strank nima ustreznih človeških virov za izdelavo celovitih rešitev za nakopičene probleme za boljše življenje državljank in državljanov!
Za vsako uspešno spremembo ocenjujejo, da je potrebno minimalno šest odstotkov zavzetih v organizaciji. Pri njenem vodenju nas Edward de Bono v »Priročniku pozitivne revolucije« opozarja_ »Ljudje, ki imajo oblast, svojo inteligenco uporabljajo za zaščito svoje pozicije. Gledajo samo na svoje kratkoročne interese, ki so potrebni za preživetje. Inteligentne osebe v glavnem uporabljajo svojo inteligenco za napade, kritiko in grajanje drugih oseb pod krinko »kritičnega iskanje resnice«. Vsi drugi dovolj inteligentni so nezavzeti, imajo svoje lastno življenje in verjamejo, da je njihovo občasno sodelovanje na volitvah da velik prispevek lokalnim in svetovnim zadevam«.
Le internacionalizacija gospodarstva in družbe v celoti bo omogočila konkurenco na vseh področjih in s tem pospešila razvoj države na višjo raven v dobrobit povprečnega državljana. Omogočila bo prehod v družbeno odgovorno tržno gospodarstvo, prehod iz stanja, v katerem vsi mislijo, da vse vedo, v stanje, ko se spoštuje strokovnost, ko je jasna odgovornost in tudi pristojnost, ko bo zaposlitev pretežno odvisna od sposobnosti in usposobljenosti posameznika in ne od njegovih poznanstev, ko bodo politične stranke ponujale rešitve problemov z načrtom in izvedbeno ekipo in ne le svoje predsednike itd. Za vodenje te spremembe je potrebna ugledna ministrska ekipa z načrtom udejanjanja potrebnih reform in ne zgolj predvolilne obljube strank!
Da je to mogoče in da je to prava pot, govorijo rezultati na drugih področjih, v športu, kjer je uvoz selektorjev in trenerjev ter sponzorjev doprinesel k mednarodno vrhunskim rezultatom športnikov in posledično k velikemu zadovoljstvu državljanov!
Svojo usodo moramo vzeti v lastne roke in ukrepati v skladu z nacionalnim interesom!
»Vsak naj zorje svojo brazdo in njiva bo zorana,« pravi rek.
***
