Največji upravljavec premoženja v Sloveniji je najbolj očiten primer slabega gospodarja
Ljubljana, 30. september 2016 – V Sloveniji potrebujemo višjo kulturo gospodarjenja, več znanja in izkušenj pri korporativnem upravljanju. To je najbolj očitno prav pri vodenju državnih podjetij, kjer njihovi poslovni rezultati in način delovanja kažejo na nujnost takojšnjih sprememb. Člani uprav in nadzornih svetov teh podjetij morajo delovati v interesu vseh Slovencev in s ciljem, da upravičijo naložbo. Tista podjetja, ki ne dosegajo predvidenih poslovnih rezultatov, je treba nemudoma sanirati ali prodati najboljšemu ponudniku. V Sloveniji pa je vse bolj očitno, da državna podjetja delujejo le v interesu ozke skupine ljudi, ki že leta obvladuje slovensko državno premoženje. SDH kot krovni upravljavec državnega premoženja mora biti zgled dobrega upravljanja za ostala državna podjetja, žal pa je postal le servis te fantomske kraje pri belem dnevu, ki je slovenski pravosodni sistem ne zazna.
SLS je stranka realnih ljudi_ podjetnikov, kmetov in obrtnikov, ki se že desetletja lahko pohvalijo z dobrim gospodarjenjem, vsak na svojem področju. Znanje, izkušnje in modrost naših članov smo združili v ukrepe dobrega gospodarja za izboljšanje upravljanja državnega premoženja. Prepričani smo, da bi dosledno uresničevanje teh ukrepov dvignilo kakovost življenja v Sloveniji.
Postavljanje ambicioznih poslovnih ciljev s strani lastnika
Poslovne cilje državnih podjetij bi morali postaviti mnogo bolj ambiciozno. Cilje mora postavljati lastnik in ne več uprava sama sebi, poslovni cilji pa morajo biti primerljivi z zasebnimi podjetji in mednarodno.
Mandat uprav vezan na doseganje poslovnih ciljev
Uprava podjetja, ki srednjeročno ne dosega zastavljenih poslovnih ciljev, mora biti avtomatsko razrešena. Tako kot zastavljeni cilji morajo biti tudi doseženi rezultati primerljivi s tistimi v zasebnem sektorju in mednarodno ter pri ostalih deležnikih (odjemalcih, zaposlenih, družbi).
Redefinicija odgovornosti nadzornih svetov
Zaradi neodgovornega ravnanja članov nadzornih svetov so bili Slovenci, kot lastniki državnega premoženja v preteklosti že mnogokrat oškodovani. Do sedaj pa skoraj ni primerov, da bi člani nadzornih svetov odgovarjali za slabo opravljanje svojega dela, kar kaže na sistemsko napako. Urediti je treba sistem licenciranja nadzornikov glede na njihovo preteklo delo, neodgovorno ravnanje članov NS podjetij v državni lasti pa bi se moralo preganjati po uradni dolžnosti.