Ljubljana, 21. oktober 2016 – Predsednik Zveze upokojencev pri SLS in podpredsednik ESU Anton Bogataj je na konferenci ESU spregovoril o sistemu socialnega varstva v Sloveniji in predstavil, na kakšen način in v kolikšni meri ga dopolnjuje prostovoljno delo.
Njegov prispevek lahko v nadaljevanju preberete v celoti.
***
Starejši ljudje predstavljajo del svetovnega prebivalstva, ki raste najhitreje. V svetu, ki doživlja demografsko preobrazbo, se soočajo z vrsto izzivov glede priznavanja njihovih pravic. Med najbolj pretečimi grožnjami za blaginjo starejših je revščina. Mnogi možje in žene so prisiljeni nadaljevati z delom, pogosto ob nizkem zaslužku in v neprimernih življenjskih razmerah in ne uživajo pokojnine. Ustrezne pokojnine so nujne za zagotavljanje pravic, dostojanstva in finančne varnosti starejših.
Druga pravica, ki jo imajo, je, da se jim omogoči sprejemljivo pot do zdravniške oskrbe s pomočjo politike, ki je sposobna okrepiti osnovno zdravstvo in pomoč družinam, tudi denarno, da bodo ljudje mogli poskrbeti za svoje drage na lastnem domu.
Treba je tudi varovati človekovo pravico starejših do sodelovanja na vseh družbenih področjih. V družbi, ki jo pogosto obvladuje logika učinkovitosti in dobička, na starejše zlahka začnemo gledati kot na tiste, ki so neproduktivni in nekoristni.
Papež Frančišek pravi, da družba, ki ne skrbi za starejše, nima prihodnosti. Starejši nam posredujejo zgodovino, nauk in vero, vse to nam izročajo v dediščino. Vseeno se pogosto počutijo nekoristne in same, kajti izgubili so svoje mesto v družbi. Na dolgo življenje ne smemo gledati kot na izjemo, breme ali grožnjo, ampak ga moramo prepoznati kot blagoslov. Starejše osebe družbo bogatijo, so izvir modrosti. Kakovost neke družbe ali civilizacije lahko sodimo po tem, kako ravna s starejšimi (vir: msgr. Ivan Jurkovič na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice dne 14. 9. 2016).
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je najpomembnejši del sistema socialne varnosti. Sistem varstva starejših oseb dobiva v svetu vse večji pomen in ima vedno izrazitejšo politično, ekonomsko in socialno vlogo, saj delež starejšega prebivalstva narašča. Navedel bom nekaj podatkov iz Slovenije.
(vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva. Opredeljuje jih predvsem zmanjševanje delovno sposobnih in povečevanje števila starejših. Proces staranja prebivalstva, s katerim se že soočamo, bo pri nas intenzivnejši kot v drugih državah EU. Projekcije so sicer povezane s tveganji uresničitve njihovih ključnih postavk (rojstva, smrti, priseljevanje), vendar na neogibnost staranja prebivalstva v Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji (vir: Eurostat).
Zmanjševanje števila delovno sposobnih bo v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik za gospodarsko rast. Opažamo zmanjševanje ponudbe delovne sile. Stopnja aktivnosti odraslih je v Sloveniji med višjimi v EU, pri mladih in starejših sta stopnji podpovprečni. Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti mladih (20-29) je posledica nadpovprečno visoke stopnje njihove vključenosti v izobraževanje. Strukturna neskladja pogosto ne omogočajo njihovega hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Delovna aktivnost med starejšimi (55-64) pa je med najnižjimi v EU, kar je predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja.
Med starejšimi, ki so izpostavljeni tveganju revščine, je že sedaj nadpovprečno visok delež socialno izključenih.
Stopnja tveganja revščine starejših je leta 2015 znašala 17,1 %: za moške 11 %, za ženske pa skoraj 22 %. V letu 2015 je bilo med starostnimi upokojenci skoraj 35.000 takih, ki so prejemali pokojnino nižjo od 400 € mesečno. Po drugi strani pa je varstveni dodatek dobivalo približno 6.000 oseb starejših od 63 let. Po indikatorju, ki ugotavlja socialno in politično participacijo starejših, je Slovenija na 16. mestu v EU.
Starejši so lahko izpostavljeni nekaterim oblikam diskriminacije. To se kaže predvsem v oteženi dostopnosti do nekaterih storitev in izločanja iz procesa odločanja. V nekaterih okoljih so lahko tudi bolj izpostavljeni različnim oblikam nasilja, vendar je razširjenost tega pojava težko meriti.
Sistem socialnega varstva v Sloveniji zagotavlja različne oblike pomoči posameznikom in skupinam, ki se znajdejo v stiski. Storitve socialnega varstva izvajajo javni socialnovarstveni zavodi. Pri tem jih s svojimi programi uspešno dopolnjujejo programi, ki jih pretežno izvajajo nevladne organizacije (civilna družba), ki se lažje in hitreje odzivajo na potrebe, ki izhajajo iz lokalnih okolij. Med nevladne organizacije sodi številčno močna Zveza društev upokojencev Slovenije, ki letos praznuje 70-letnico ustanovitve in ima v svojih vrstah približno tretjino vseh seniorjev. To pomeni, da so upokojenci že od ustanovitve »namenjali posebno pozornost druženju in iskanju možnosti, da ne bi ostali doma, ampak bi si z organiziranjem raznolikih dejavnosti krepili telesne moči in bistrili duha«. Vzporedno z razvojem organizacije so postopoma oblikovali svoje naloge. Mednje sodijo_ zaščita pravic upokojencev, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje in medsebojna pomoč starejših.
Mreže programov se oblikujejo za posamezna področja oziroma za posamezne ciljne skupine_ preprečevanje nasilja, področje zasvojenosti, področje duševnega zdravja, pomoč brezdomcem, pomoč starejšim osebam, ki potrebujejo podporo v vsakdanjem življenju itd.
Ministrstvo za družino, socialne zadeve in enake možnosti je v letu 2015 sofinanciralo 150 različnih programov s področja socialnega varstva in programov v podporo družini. Znesek pomoči je bil nad 15 milijoni €. Zagotavlja zaposlitev več kot 500 strokovnjakom. Poleg tega je v programe vključeno več kot 7000 prostovoljcev.
Svoje delo predstavijo upokojenci vsako leto na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki poteka v Ljubljani ob mednarodnem dnevu starejših. Letos so organizirali 250 predavanj, delavnic in kulturnih prireditev. Sodelovalo je več kot 2500 izvajalcev (vir: ZDUS Zbornik 1946-2016, Katalog fz3žo).
Naše tri politične stranke SLS, SDS, NSi, smo stranke zmerne desne sredine, članice ESU in preko nje EPP, ki si s političnimi sredstvi prizadevamo za zaščito pravic upokojencev. Demografske spremembe narekujejo hitro ukrepanje na področju aktivnega staranja, dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje virov izplačevanja pokojnin. Statistika pove, da so se v zadnjih dveh desetletjih povprečne starostne pokojnine znižale z 78,4 % na 60,2 % povprečne plače. Organizacija ESU se trudi in poziva EU, njene članice in regije, da morajo posvetiti vso skrb ranljivim osebam, tistim, ki živijo pod pragom revščine in starejšim, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. To so zahteve Bruseljske deklaracije iz leta 2013, ki sem jo kot podpredsednik ESU predstavil medijem, političnim strankam in civilni družbi.
Etični kodeks organiziranega prostovoljstva navaja prostovoljsko delo kot delo, ki ga po svoji svobodni odločitvi in brez materialnih koristi opravlja posameznik v dobro drugih ali v skupno javno korist. Navedel bom dva primera prostovoljnega dela iz našega okolja.
1 Zavod za oskrbo na domu v Ljubljani je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana. Z letakom vabi vse, ki se želijo pridružiti pogumni skupini prostovoljcev in prispevati k bolj humani družbi. Osnovna dejavnost zavoda je socialna oskrba na domu starejših, invalidov in kronično bolnih občanov. Uporabnikom omogočajo bolj kakovostno preživljanje prostega časa v obliki druženja na njihovem domu. S krepitvijo socialnih stikov preprečujejo osamljenost.
Katere lastnosti mora imeti prostovoljec Zavoda za oskrbo na domu? Obvladati mora komunikacijske veščine, biti mora prijazen, strpen, predvsem pa mora imeti veselje do druženja z ranljivimi skupinami ljudi.
Kaj Zavod za oskrbo na domu zagotavlja prostovoljcem? Zagotavlja uvodno usposabljanje za prostovoljce, podporo in svetovanje prostovoljcem pri njihovem delu, mentorska srečanja, udeležbo na delavnicah zavoda, prejme potrdilo o opravljenem prostovoljnem delu.
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem okolju in se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati ali negovati sami, njihovi svojci pa tega ne zmorejo ali za to nimajo možnosti. Storitev obsega naslednje sklope opravil_
Do pomoči na domu so upravičeni:
Mestna občina Ljubljana subvencionira stroške storitve socialne oskrbe v višini 80 %. Upravičenec, ki ne zmore plačila, lahko oprostitev uveljavi na Centru za socialno delo (vir: Zgibanka prijazno staranje doma. Izdala mestna občina Ljubljana).
2 Prostovoljsko delo v mestu Škofja Loka, ki je 25 km oddaljeno od prestolnice. Tu deluje več prostovoljnih organizacij. Zelo pomembno je društvo slepih in slabovidnih.
V Sloveniji deluje devet centrov v Federaciji slepih in slabovidnih, ki so bili ustanovljeni že leta 1920, kmalu po prvi svetovni vojni, ko so se vračali prvi slepi vojaki. Spada v civilno družbo in se financira preko Slovenske loterije.
Pomembni so spremljevalci slepih in slabovidnih. V glavnem so vsi prostovoljci, ki obiskujejo tridnevni tečaj pred začetkom njihovega humanitarnega dela. Temeljito se seznanijo z etičnimi pravili, ki jih morajo upoštevati. Poseben poudarek je na_
Šele nato dobijo dovoljenje za delo in so vpisani na seznam prostovoljcev.
Center slepih in slabovidnih v tem mestu deluje že od leta 1936 in je priključen Domu upokojencev. V njem je več kot 200 oseb, med njimi je nad 50 slepih in slabovidnih. Številni prostovoljci jim pomagajo, njihovo delo koordinira direkcija centra.
Prostovoljci jih spremljajo po eno uro na teden. Z njimi gredo na sprehode v park, spremljajo jih v trgovino, k nedeljski službi božji, se pogovarjajo z njimi.
Prostovoljstvo podpira tudi gimnazija, ki ima sedež v tem mestu. Ob vpisu dijake seznanijo cilji prostovoljstva_
Kakšne so koristi prostovoljstva?
Vsak prostovoljec dobi na začetku navodila za delo v okviru letnega programa dela. Če pride do težav, dilem ali problemov, jim pomagajo šolski psiholog, šolski ter zunanji mentor. Tudi starši prostovoljcev morajo poznati program dela in dati svoj pristanek.
Kakšne možnosti za delo imajo prostovoljci?
Na zgoraj imenovani gimnaziji se šola približno 600 dijakov, od tega je 60 prostovoljcev. Kdor se odloči za prostovoljstvo, sprejme obvezo dela za eno uro na teden.
Za mlade ljudi je prostovoljno delo šola za življenje. Spoznavajo težave sočloveka in mu pomagajo sprejeti in preživeti bolezen ali fizično nemoč. S prostovoljstvom oblikujejo značaj in širijo idejo medgeneracijskega sodelovanja.
Anton Bogataj, predsednik ZU pri SLS in podpredsednik ESU
Njegov prispevek lahko v nadaljevanju preberete v celoti.
***
Ljubljana, 21. oktober 2016
Prostovoljno delo kot servis pomoči potrebnim
Starejši ljudje predstavljajo del svetovnega prebivalstva, ki raste najhitreje. V svetu, ki doživlja demografsko preobrazbo, se soočajo z vrsto izzivov glede priznavanja njihovih pravic. Med najbolj pretečimi grožnjami za blaginjo starejših je revščina. Mnogi možje in žene so prisiljeni nadaljevati z delom, pogosto ob nizkem zaslužku in v neprimernih življenjskih razmerah in ne uživajo pokojnine. Ustrezne pokojnine so nujne za zagotavljanje pravic, dostojanstva in finančne varnosti starejših.
Druga pravica, ki jo imajo, je, da se jim omogoči sprejemljivo pot do zdravniške oskrbe s pomočjo politike, ki je sposobna okrepiti osnovno zdravstvo in pomoč družinam, tudi denarno, da bodo ljudje mogli poskrbeti za svoje drage na lastnem domu.
Treba je tudi varovati človekovo pravico starejših do sodelovanja na vseh družbenih področjih. V družbi, ki jo pogosto obvladuje logika učinkovitosti in dobička, na starejše zlahka začnemo gledati kot na tiste, ki so neproduktivni in nekoristni.
Papež Frančišek pravi, da družba, ki ne skrbi za starejše, nima prihodnosti. Starejši nam posredujejo zgodovino, nauk in vero, vse to nam izročajo v dediščino. Vseeno se pogosto počutijo nekoristne in same, kajti izgubili so svoje mesto v družbi. Na dolgo življenje ne smemo gledati kot na izjemo, breme ali grožnjo, ampak ga moramo prepoznati kot blagoslov. Starejše osebe družbo bogatijo, so izvir modrosti. Kakovost neke družbe ali civilizacije lahko sodimo po tem, kako ravna s starejšimi (vir: msgr. Ivan Jurkovič na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice dne 14. 9. 2016).
Stanje socialne varnosti v Sloveniji
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je najpomembnejši del sistema socialne varnosti. Sistem varstva starejših oseb dobiva v svetu vse večji pomen in ima vedno izrazitejšo politično, ekonomsko in socialno vlogo, saj delež starejšega prebivalstva narašča. Navedel bom nekaj podatkov iz Slovenije.
- Leta 2015 je bilo v Sloveniji povprečno število seniorjev iz obveznega zavarovanja 612.018.
- Leta 2015 je znašala v Sloveniji povprečna mesečna pokojnina z odtegnjeno akontacijo v 564 €.
- Leta 2015 je znašala v Sloveniji povprečna neto mesečna plača 1.013 €.
- Leta 2015 je bilo v Sloveniji povprečno število zavarovancev 840.588.
(vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva. Opredeljuje jih predvsem zmanjševanje delovno sposobnih in povečevanje števila starejših. Proces staranja prebivalstva, s katerim se že soočamo, bo pri nas intenzivnejši kot v drugih državah EU. Projekcije so sicer povezane s tveganji uresničitve njihovih ključnih postavk (rojstva, smrti, priseljevanje), vendar na neogibnost staranja prebivalstva v Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji (vir: Eurostat).
Zmanjševanje števila delovno sposobnih bo v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik za gospodarsko rast. Opažamo zmanjševanje ponudbe delovne sile. Stopnja aktivnosti odraslih je v Sloveniji med višjimi v EU, pri mladih in starejših sta stopnji podpovprečni. Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti mladih (20-29) je posledica nadpovprečno visoke stopnje njihove vključenosti v izobraževanje. Strukturna neskladja pogosto ne omogočajo njihovega hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Delovna aktivnost med starejšimi (55-64) pa je med najnižjimi v EU, kar je predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja.
Med starejšimi, ki so izpostavljeni tveganju revščine, je že sedaj nadpovprečno visok delež socialno izključenih.
Stopnja tveganja revščine starejših je leta 2015 znašala 17,1 %: za moške 11 %, za ženske pa skoraj 22 %. V letu 2015 je bilo med starostnimi upokojenci skoraj 35.000 takih, ki so prejemali pokojnino nižjo od 400 € mesečno. Po drugi strani pa je varstveni dodatek dobivalo približno 6.000 oseb starejših od 63 let. Po indikatorju, ki ugotavlja socialno in politično participacijo starejših, je Slovenija na 16. mestu v EU.
Starejši so lahko izpostavljeni nekaterim oblikam diskriminacije. To se kaže predvsem v oteženi dostopnosti do nekaterih storitev in izločanja iz procesa odločanja. V nekaterih okoljih so lahko tudi bolj izpostavljeni različnim oblikam nasilja, vendar je razširjenost tega pojava težko meriti.
Sistem socialnega varstva v Sloveniji
Sistem socialnega varstva v Sloveniji zagotavlja različne oblike pomoči posameznikom in skupinam, ki se znajdejo v stiski. Storitve socialnega varstva izvajajo javni socialnovarstveni zavodi. Pri tem jih s svojimi programi uspešno dopolnjujejo programi, ki jih pretežno izvajajo nevladne organizacije (civilna družba), ki se lažje in hitreje odzivajo na potrebe, ki izhajajo iz lokalnih okolij. Med nevladne organizacije sodi številčno močna Zveza društev upokojencev Slovenije, ki letos praznuje 70-letnico ustanovitve in ima v svojih vrstah približno tretjino vseh seniorjev. To pomeni, da so upokojenci že od ustanovitve »namenjali posebno pozornost druženju in iskanju možnosti, da ne bi ostali doma, ampak bi si z organiziranjem raznolikih dejavnosti krepili telesne moči in bistrili duha«. Vzporedno z razvojem organizacije so postopoma oblikovali svoje naloge. Mednje sodijo_ zaščita pravic upokojencev, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje in medsebojna pomoč starejših.
Mreže programov se oblikujejo za posamezna področja oziroma za posamezne ciljne skupine_ preprečevanje nasilja, področje zasvojenosti, področje duševnega zdravja, pomoč brezdomcem, pomoč starejšim osebam, ki potrebujejo podporo v vsakdanjem življenju itd.
Ministrstvo za družino, socialne zadeve in enake možnosti je v letu 2015 sofinanciralo 150 različnih programov s področja socialnega varstva in programov v podporo družini. Znesek pomoči je bil nad 15 milijoni €. Zagotavlja zaposlitev več kot 500 strokovnjakom. Poleg tega je v programe vključeno več kot 7000 prostovoljcev.
Svoje delo predstavijo upokojenci vsako leto na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki poteka v Ljubljani ob mednarodnem dnevu starejših. Letos so organizirali 250 predavanj, delavnic in kulturnih prireditev. Sodelovalo je več kot 2500 izvajalcev (vir: ZDUS Zbornik 1946-2016, Katalog fz3žo).
Naše tri politične stranke SLS, SDS, NSi, smo stranke zmerne desne sredine, članice ESU in preko nje EPP, ki si s političnimi sredstvi prizadevamo za zaščito pravic upokojencev. Demografske spremembe narekujejo hitro ukrepanje na področju aktivnega staranja, dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje virov izplačevanja pokojnin. Statistika pove, da so se v zadnjih dveh desetletjih povprečne starostne pokojnine znižale z 78,4 % na 60,2 % povprečne plače. Organizacija ESU se trudi in poziva EU, njene članice in regije, da morajo posvetiti vso skrb ranljivim osebam, tistim, ki živijo pod pragom revščine in starejšim, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. To so zahteve Bruseljske deklaracije iz leta 2013, ki sem jo kot podpredsednik ESU predstavil medijem, političnim strankam in civilni družbi.
Organizirano prostovoljstvo v Sloveniji
Etični kodeks organiziranega prostovoljstva navaja prostovoljsko delo kot delo, ki ga po svoji svobodni odločitvi in brez materialnih koristi opravlja posameznik v dobro drugih ali v skupno javno korist. Navedel bom dva primera prostovoljnega dela iz našega okolja.
1 Zavod za oskrbo na domu v Ljubljani je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana. Z letakom vabi vse, ki se želijo pridružiti pogumni skupini prostovoljcev in prispevati k bolj humani družbi. Osnovna dejavnost zavoda je socialna oskrba na domu starejših, invalidov in kronično bolnih občanov. Uporabnikom omogočajo bolj kakovostno preživljanje prostega časa v obliki druženja na njihovem domu. S krepitvijo socialnih stikov preprečujejo osamljenost.
Katere lastnosti mora imeti prostovoljec Zavoda za oskrbo na domu? Obvladati mora komunikacijske veščine, biti mora prijazen, strpen, predvsem pa mora imeti veselje do druženja z ranljivimi skupinami ljudi.
Kaj Zavod za oskrbo na domu zagotavlja prostovoljcem? Zagotavlja uvodno usposabljanje za prostovoljce, podporo in svetovanje prostovoljcem pri njihovem delu, mentorska srečanja, udeležbo na delavnicah zavoda, prejme potrdilo o opravljenem prostovoljnem delu.
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem okolju in se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati ali negovati sami, njihovi svojci pa tega ne zmorejo ali za to nimajo možnosti. Storitev obsega naslednje sklope opravil_
- pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih,
- gospodinjsko pomoč,
- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Do pomoči na domu so upravičeni:
- osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti niso sposobne za samostojno življenje,
- osebe s statusom invalida,
- druge invalidne osebe s priznano pravico do tuje pomoči,
- kronično bolni in osebe z okvarami zdravja, ki nimajo statusa invalida,
- hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v razvoju.
Mestna občina Ljubljana subvencionira stroške storitve socialne oskrbe v višini 80 %. Upravičenec, ki ne zmore plačila, lahko oprostitev uveljavi na Centru za socialno delo (vir: Zgibanka prijazno staranje doma. Izdala mestna občina Ljubljana).
2 Prostovoljsko delo v mestu Škofja Loka, ki je 25 km oddaljeno od prestolnice. Tu deluje več prostovoljnih organizacij. Zelo pomembno je društvo slepih in slabovidnih.
V Sloveniji deluje devet centrov v Federaciji slepih in slabovidnih, ki so bili ustanovljeni že leta 1920, kmalu po prvi svetovni vojni, ko so se vračali prvi slepi vojaki. Spada v civilno družbo in se financira preko Slovenske loterije.
Pomembni so spremljevalci slepih in slabovidnih. V glavnem so vsi prostovoljci, ki obiskujejo tridnevni tečaj pred začetkom njihovega humanitarnega dela. Temeljito se seznanijo z etičnimi pravili, ki jih morajo upoštevati. Poseben poudarek je na_
- spoštovanju različnosti,
- svobodi in dostojanstvu človeka itd.
Šele nato dobijo dovoljenje za delo in so vpisani na seznam prostovoljcev.
Center slepih in slabovidnih v tem mestu deluje že od leta 1936 in je priključen Domu upokojencev. V njem je več kot 200 oseb, med njimi je nad 50 slepih in slabovidnih. Številni prostovoljci jim pomagajo, njihovo delo koordinira direkcija centra.
Prostovoljci jih spremljajo po eno uro na teden. Z njimi gredo na sprehode v park, spremljajo jih v trgovino, k nedeljski službi božji, se pogovarjajo z njimi.
Prostovoljstvo podpira tudi gimnazija, ki ima sedež v tem mestu. Ob vpisu dijake seznanijo cilji prostovoljstva_
- pomagati tistim, ki imajo zdravstvene težave,
- ponuditi bližnjemu svoj prosti čas, razumevanje in pomoč,
- prostovoljstvo je osebna in svobodna odločitev, po sprejemu je obvezna.
Kakšne so koristi prostovoljstva?
- nove izkušnje, spoznavanje ljudi in njihovih težav,
- osebno zadovoljstvo, da narediš nekaj dobrega za bližnjega,
- prostovoljno delo se šteje kot obvezna praksa, ob koncu šolskega leta dobi prostovoljec potrdilo o opravljenem delu,
- prostovoljno delo spada tudi v program MEPI (mednarodno sodelovanje mladih).
Vsak prostovoljec dobi na začetku navodila za delo v okviru letnega programa dela. Če pride do težav, dilem ali problemov, jim pomagajo šolski psiholog, šolski ter zunanji mentor. Tudi starši prostovoljcev morajo poznati program dela in dati svoj pristanek.
Kakšne možnosti za delo imajo prostovoljci?
- otroški vrtec; paziti in spremljati otroke med podaljšanim bivanjem,
- nižji razredi; pomoč pri učenju,
- dom upokojencev; pomoč pri dnevnih opravilih,
- pomoč sošolcem v primeru daljše odsotnosti zaradi bolezni,
- pomoč sošolcem pri učenju v višjih razredih.
Na zgoraj imenovani gimnaziji se šola približno 600 dijakov, od tega je 60 prostovoljcev. Kdor se odloči za prostovoljstvo, sprejme obvezo dela za eno uro na teden.
Zaključek
Za mlade ljudi je prostovoljno delo šola za življenje. Spoznavajo težave sočloveka in mu pomagajo sprejeti in preživeti bolezen ali fizično nemoč. S prostovoljstvom oblikujejo značaj in širijo idejo medgeneracijskega sodelovanja.
Anton Bogataj, predsednik ZU pri SLS in podpredsednik ESU
