Ljubljana, 22. oktober 2016 – Drugi dan mednarodne regijske konference ESU v Ljubljani je nekdanji minister in vodja Strokovnega sveta pri predsedniku SLS dr. Andrej Umek predstavil prispevek z naslovom Delovna mesta za mlade – osnova medgeneracijske solidarnosti. Poudaril je, da staranje Evrope ne bi smelo postati vzrok za nestabilnost in še manj vzpodbuda za migracijske tokove. Izpostavil je, da sta nezaposlenost in nezaposljivost mladih gospodarsko in socialno nesprejemljivi, saj rušita medgeneracijsko solidarnost. Za koherentnost EU družbe in medgeneracijsko solidarnost je zaposljivost mladih ključnega pomena, nujno pa je tudi usklajevanje izobraževalnega sistema s trgom dela – v Sloveniji je ta razkorak prevelik.
Prispevek lahko v nadaljevanju preberete v celoti.
***
Staranje Evrope je pričakovan in naraven pojav, je posledica prizadevanj ljudi za bolj zdrav način življenja, tehnološkega napredka in z njim povezanimi spremembami na trgu dela, napredkom v medicini in drugim. Je pojav, ki bi ga morala Evropa sprejemati z zadovoljstvom in ponosom. Staranje Evrope nikakor ne bi smelo postati vzrok za nestabilnost in še manj vzpodbuda za migracijske tokove. Ti slednji so neutemeljeni in nezaželeni, dokler imamo v Evropi številne delovno sposobne, vendar brezposelne osebe. Jasno pa je, da se morajo tako članice kot EU na pojav staranja Evrope odzvati in racionalno ukrepati s ciljem, da zagotovijo koherentno in solidarno evropsko družbo. Po mojem mnenju sta v tej problematiki ključna dva problema_
1 Pospešiti tehnološki razvoj in tako zagotoviti visoko, čim višjo dodano vrednost na zaposlenega.
2 Zagotoviti mladim generacijam zvezen prehod iz dobe šolanja v dobo dela. To pa pomeni zagotoviti mladim, ki so zaključili šolanje, dovolj delovnih mest za zaposlitev. Nezaposlenost in nezaposljivost mladih je gospodarsko in socialno nesprejemljiva. Na eni strani odvzema delu mladih generacij možnost, da zaživijo normalno življenje, oblikujejo družino in začnejo graditi svojo profesionalno kariero in na drugi strani ruši medgeneracijsko solidarnost, ki je predpogoj za koherentnost evropske družbe.
Ob današnji priliki se bom omejil samo na drugo točko, ker sem prepričan, da je ta v družbeni zavesti vse premalo prisotna in v politiki vse premalo upoštevana. Sam pa jo smatram za ključni element koherentne in vključujoče družbe.
Ko govorimo o zaposlovanju mladih, ki so končali šolanje na katerikoli stopnji, se moramo zavedati, da to pomeni_
1 Nova in boljša delovna mesta v smislu Lizbonske strategije EU.
2 Uskladitev izobraževalnih programov s sedanjim in še bolj s pričakovanim trgom dela.
Vsekakor bi rad poudaril, da ko govorimo o novih delovnih mestih, mislim na ekonomsko upravičena delovna mesta v smislu osnovnega koncepta naših strank, to je socialno-tržnega gospodarstva.
Ad 1)
Ko govorim o novih boljših delovnih mestih, imam v mislih dvoje. Enkrat gre pri tem za prenovo starih delovnih mest in njihovo preoblikovanje v boljša delovna mesta z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega in drugič za popolnoma nova delovna mesta. Investicija v ena in druga je precej draga in lahko doseže tudi milijon evrov. Zavedati pa se moramo še nečesa, da zaradi tehnološkega napredka produktivnost narašča. Zato je v večini držav članic samo za ohranjanje delovnih potrebna gospodarska rast približno 2,5 %. Da bi zagotovili zadostno število delovnih mest za mlade generacije, ki vstopajo na trg dela, je to minimalna, še zadostna in sprejemljiva gospodarska rast, kljub staranju Evrope. Davčne sisteme v članicah je treba prilagoditi tako, da bodo spodbujali to rast. Države članice, ki bodo dopuščale migracijske tokove, pa morajo ciljno mejo gospodarske rasti dvigniti še bistveno više. Odvisno pač od tega, kako propustne bodo njihove meje.
Ad 2)
V moderni družbi znanja sta ustrezna izobrazba in praktične izkušnje nadvse pomembni za pridobitev delovnega mesta. Zato je nujno stalno usklajevanje izobraževalnega sistema s trgom dela. Nekatere države članice so to nalogo opravile dokaj dobro, v drugih pa temu problemu ni bila dana potrebna pozornost. To vodi do velikih razkorakov med izobrazbeno strukturo mladih, ki vstopajo na trg dela in potrebami trga. Slovenija je nedvomno ena od članic, kjer je ta razkorak prevelik, ni pa edina. V ilustracijo navajam samo nekaj, po mojem mnenju najpomembnejših kazalnikov. V terciarno izobraževanje se je letos vpisalo 72 % generacije, osip je pri nas približno 31 % generacije, 42 % generacije bo izbrani študij zaključilo. Med tistimi, ki bodo svoj študij zaključili, je izbira študijskih smeri neustrezna. Razmerje med diplomanti naravoslovno-inženirskih usmeritev in družboslovno-umetniških je 1_2. Potrebovali bi uravnotežen vpis. Posledica tega je, da je približno 40 % mlade generacije, ki vstopa na trg dela, težko zaposljive ali nezaposljive, istočasno pa ostajajo delovna mesta odprta, ker za njih ne najdejo ustrezno izobraženih ljudi. V Sloveniji nas na tem področju čaka še veliko dela in usklajevanja.
Za zaključek naj izrazim svoje prepričanje, da sta za koherentnost evropske družbe in pričakovano medgeneracijsko solidarnost zaposlenost in zaposljivost mladih ključnega pomena. Mladi, ki po zaključku izobraževanja ne najdejo dela, se počutijo izključeni in imajo občutek, da so jih starejše generacije pustile na cedilu. Zato je od njih težko pričakovati občutek za medgeneracijsko solidarnost. Le redki gredo še korak dlje in začenjajo dvomiti v demokracijo in tržno ekonomijo in s tem v Evropo, kot jo mi poznamo in si jo želimo. Nekateri od njih gredo celo korak dlje in se radikalizirajo. Zagotavljanje zaposljivosti mladih je ključni element koherentne družbe, zgrajene na tradicionalnih vrednotah zahodne civilizacije. V preteklikih letih je prišlo na tem področju do napak in odstopanj. V času, ko evropska družba prehaja v družbo znanja in istočasno poskuša odpravljati pretekle napake, so migracije moteč in nezaželen dejavnik.
prof. dr. Andrej Umek
Prispevek lahko v nadaljevanju preberete v celoti.
***
Delovna mesta za mlade – osnova medgeneracijske solidarnosti
Ljubljana, 22. oktober 2016
Staranje Evrope je pričakovan in naraven pojav, je posledica prizadevanj ljudi za bolj zdrav način življenja, tehnološkega napredka in z njim povezanimi spremembami na trgu dela, napredkom v medicini in drugim. Je pojav, ki bi ga morala Evropa sprejemati z zadovoljstvom in ponosom. Staranje Evrope nikakor ne bi smelo postati vzrok za nestabilnost in še manj vzpodbuda za migracijske tokove. Ti slednji so neutemeljeni in nezaželeni, dokler imamo v Evropi številne delovno sposobne, vendar brezposelne osebe. Jasno pa je, da se morajo tako članice kot EU na pojav staranja Evrope odzvati in racionalno ukrepati s ciljem, da zagotovijo koherentno in solidarno evropsko družbo. Po mojem mnenju sta v tej problematiki ključna dva problema_
1 Pospešiti tehnološki razvoj in tako zagotoviti visoko, čim višjo dodano vrednost na zaposlenega.
2 Zagotoviti mladim generacijam zvezen prehod iz dobe šolanja v dobo dela. To pa pomeni zagotoviti mladim, ki so zaključili šolanje, dovolj delovnih mest za zaposlitev. Nezaposlenost in nezaposljivost mladih je gospodarsko in socialno nesprejemljiva. Na eni strani odvzema delu mladih generacij možnost, da zaživijo normalno življenje, oblikujejo družino in začnejo graditi svojo profesionalno kariero in na drugi strani ruši medgeneracijsko solidarnost, ki je predpogoj za koherentnost evropske družbe.
Ob današnji priliki se bom omejil samo na drugo točko, ker sem prepričan, da je ta v družbeni zavesti vse premalo prisotna in v politiki vse premalo upoštevana. Sam pa jo smatram za ključni element koherentne in vključujoče družbe.
Ko govorimo o zaposlovanju mladih, ki so končali šolanje na katerikoli stopnji, se moramo zavedati, da to pomeni_
1 Nova in boljša delovna mesta v smislu Lizbonske strategije EU.
2 Uskladitev izobraževalnih programov s sedanjim in še bolj s pričakovanim trgom dela.
Vsekakor bi rad poudaril, da ko govorimo o novih delovnih mestih, mislim na ekonomsko upravičena delovna mesta v smislu osnovnega koncepta naših strank, to je socialno-tržnega gospodarstva.
Ad 1)
Ko govorim o novih boljših delovnih mestih, imam v mislih dvoje. Enkrat gre pri tem za prenovo starih delovnih mest in njihovo preoblikovanje v boljša delovna mesta z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega in drugič za popolnoma nova delovna mesta. Investicija v ena in druga je precej draga in lahko doseže tudi milijon evrov. Zavedati pa se moramo še nečesa, da zaradi tehnološkega napredka produktivnost narašča. Zato je v večini držav članic samo za ohranjanje delovnih potrebna gospodarska rast približno 2,5 %. Da bi zagotovili zadostno število delovnih mest za mlade generacije, ki vstopajo na trg dela, je to minimalna, še zadostna in sprejemljiva gospodarska rast, kljub staranju Evrope. Davčne sisteme v članicah je treba prilagoditi tako, da bodo spodbujali to rast. Države članice, ki bodo dopuščale migracijske tokove, pa morajo ciljno mejo gospodarske rasti dvigniti še bistveno više. Odvisno pač od tega, kako propustne bodo njihove meje.
Ad 2)
V moderni družbi znanja sta ustrezna izobrazba in praktične izkušnje nadvse pomembni za pridobitev delovnega mesta. Zato je nujno stalno usklajevanje izobraževalnega sistema s trgom dela. Nekatere države članice so to nalogo opravile dokaj dobro, v drugih pa temu problemu ni bila dana potrebna pozornost. To vodi do velikih razkorakov med izobrazbeno strukturo mladih, ki vstopajo na trg dela in potrebami trga. Slovenija je nedvomno ena od članic, kjer je ta razkorak prevelik, ni pa edina. V ilustracijo navajam samo nekaj, po mojem mnenju najpomembnejših kazalnikov. V terciarno izobraževanje se je letos vpisalo 72 % generacije, osip je pri nas približno 31 % generacije, 42 % generacije bo izbrani študij zaključilo. Med tistimi, ki bodo svoj študij zaključili, je izbira študijskih smeri neustrezna. Razmerje med diplomanti naravoslovno-inženirskih usmeritev in družboslovno-umetniških je 1_2. Potrebovali bi uravnotežen vpis. Posledica tega je, da je približno 40 % mlade generacije, ki vstopa na trg dela, težko zaposljive ali nezaposljive, istočasno pa ostajajo delovna mesta odprta, ker za njih ne najdejo ustrezno izobraženih ljudi. V Sloveniji nas na tem področju čaka še veliko dela in usklajevanja.
Za zaključek naj izrazim svoje prepričanje, da sta za koherentnost evropske družbe in pričakovano medgeneracijsko solidarnost zaposlenost in zaposljivost mladih ključnega pomena. Mladi, ki po zaključku izobraževanja ne najdejo dela, se počutijo izključeni in imajo občutek, da so jih starejše generacije pustile na cedilu. Zato je od njih težko pričakovati občutek za medgeneracijsko solidarnost. Le redki gredo še korak dlje in začenjajo dvomiti v demokracijo in tržno ekonomijo in s tem v Evropo, kot jo mi poznamo in si jo želimo. Nekateri od njih gredo celo korak dlje in se radikalizirajo. Zagotavljanje zaposljivosti mladih je ključni element koherentne družbe, zgrajene na tradicionalnih vrednotah zahodne civilizacije. V preteklikih letih je prišlo na tem področju do napak in odstopanj. V času, ko evropska družba prehaja v družbo znanja in istočasno poskuša odpravljati pretekle napake, so migracije moteč in nezaželen dejavnik.
prof. dr. Andrej Umek
