Morda dobi še tretjo pa četrto in še kakšno, ki bo njenim ustanoviteljem, ki jim je očitno pri srcu Program SLS, pomagala iz anonimnosti, čeprav jih bo zavila v meglo neprepoznavnosti.
No, da smo dobili drugo, je bilo za pričakovati, saj, če nekdo dobi s Programom SLS županske volitve in to ponovi na enak način, čeprav zamolči svojo stranko, bo poskušal ponoviti ambicijo po županovanju, ali pa jo razširiti še na »postati zopet poslanec«. In za politični program uporabi približke programa stranke na pravi strani, Slovenske ljudske stranke, pa si še malo po vzoru tranzicije doda pridevnik »nova«, kot so to storili ljubljanski in mariborski bankirji pa še kakšno podjetje tam na začetku devetdesetih.
In kar naenkrat smo tisti, ki ne potrebujemo tranzicije, ker smo tradicionalni in zgodovinsko dejstvo postali v »novi« zgodbi drugorazredna, da ne kar anahronistična politična zgodba, vsaj v lokalnem prostoru. In še huje, čeprav si »nova« zapiše v svoje »rojstne papirje« tisto, kar »stara« že počne in živi, potegne nenaravno ločnico med njima, ki razmeji prostore v politični širši sredini, kjer formalno stojita zdaj obe, Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka Slovenije. Ločnica pa ni v kakšni ideološki zgodbi, niti v programskih izhodiščih, ki so pri »novih« malo opotekajoče se prepisana (saj je težko nekaj smiselnega napisati smiselno na novo), ampak v čustvih. Čustva pa so, čeprav lahko globoka, iskrena in povzdigovana, le začimba osebnostnih vrednot, ki se merijo še v drugih vatlih in na koncu izmerijo človeka, posameznika.
Pri čustvih, sploh pri ljudeh, ki jih vodijo ego in posledično ambicioznost pa še horoskop in kakšna druga nebesna znamenja, je nuja, da izmerijo okolico, da poiščejo svoje, tudi somišljenike, ki zmorejo v sebi čutiti isto ali pa se na hitro prepričati, da čutijo vsaj enako.
In čustva so v politiki »pajser, ki trga podn«, uniči lastno podstat in sesuva zgradbo, če že ne do skrajnosti nažira nje stabilnosti. Človeških vrednot ne smemo zamenjati s čustvi, ki jih je človek sposoben, kakor ne smemo zamenjati nekoga prepoznavnosti z razvpitostjo o njem in sploh ne smemo političnega programa, ki zna ceniti vrednote človeka in sprejemati prepoznavnost nekoga v družbi, poenostaviti s tistim »ti si naš, ker si za nas, za mene«.
Tisto, da je politika možnost nemogočega, je izgovor onih, ki ne znajo razpotegniti pahljače političnih možnosti in je še razprostreti s predvidevanji in domiselnostjo ob formalnih programskih iztočnicah.
In zato je stranka na pravi strani – kar je treba vedno znova ponoviti, da se usede v uho, tudi onim, ki samo mislijo, da so na neki strani – z Mestnim odborom SLS v Mariboru dobila zopet v svoje roke kladivo, da zbudi zvon lokalne, mestne politične tradicije in ko udarja nanj tudi odzvanjanje privlačnih in obetajočih se melodij.
Tako predsednik SLS, stranke na pravi strani, mag. Marko Zidanšek pravočasno zapiše: »Sodobna SLS v programskem smislu nadaljuje izročilo zgodovinske SLS in ga nadgrajuje s sodelovanjem s krščansko-demokratskimi in ljudskimi strankami v Evropi in njihovo krovno organizacijo Evropsko ljudsko stranko (EPP), katere polnopravna članica je. Samo kratek pogled na programska dokumenta SLS – Temeljna načela SLS, ki predstavljajo našo vrednostno osnovo za delovanje, in Program SLS – to tezo jasno potrjujejo.« In mi v Mariboru smemo dodati_ MO SLS Maribor to uresničuje.
Janez Jemec
predsednik Mestnega odbora SLS Maribor
No, da smo dobili drugo, je bilo za pričakovati, saj, če nekdo dobi s Programom SLS županske volitve in to ponovi na enak način, čeprav zamolči svojo stranko, bo poskušal ponoviti ambicijo po županovanju, ali pa jo razširiti še na »postati zopet poslanec«. In za politični program uporabi približke programa stranke na pravi strani, Slovenske ljudske stranke, pa si še malo po vzoru tranzicije doda pridevnik »nova«, kot so to storili ljubljanski in mariborski bankirji pa še kakšno podjetje tam na začetku devetdesetih.
In kar naenkrat smo tisti, ki ne potrebujemo tranzicije, ker smo tradicionalni in zgodovinsko dejstvo postali v »novi« zgodbi drugorazredna, da ne kar anahronistična politična zgodba, vsaj v lokalnem prostoru. In še huje, čeprav si »nova« zapiše v svoje »rojstne papirje« tisto, kar »stara« že počne in živi, potegne nenaravno ločnico med njima, ki razmeji prostore v politični širši sredini, kjer formalno stojita zdaj obe, Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka Slovenije. Ločnica pa ni v kakšni ideološki zgodbi, niti v programskih izhodiščih, ki so pri »novih« malo opotekajoče se prepisana (saj je težko nekaj smiselnega napisati smiselno na novo), ampak v čustvih. Čustva pa so, čeprav lahko globoka, iskrena in povzdigovana, le začimba osebnostnih vrednot, ki se merijo še v drugih vatlih in na koncu izmerijo človeka, posameznika.
Pri čustvih, sploh pri ljudeh, ki jih vodijo ego in posledično ambicioznost pa še horoskop in kakšna druga nebesna znamenja, je nuja, da izmerijo okolico, da poiščejo svoje, tudi somišljenike, ki zmorejo v sebi čutiti isto ali pa se na hitro prepričati, da čutijo vsaj enako.
In čustva so v politiki »pajser, ki trga podn«, uniči lastno podstat in sesuva zgradbo, če že ne do skrajnosti nažira nje stabilnosti. Človeških vrednot ne smemo zamenjati s čustvi, ki jih je človek sposoben, kakor ne smemo zamenjati nekoga prepoznavnosti z razvpitostjo o njem in sploh ne smemo političnega programa, ki zna ceniti vrednote človeka in sprejemati prepoznavnost nekoga v družbi, poenostaviti s tistim »ti si naš, ker si za nas, za mene«.
Tisto, da je politika možnost nemogočega, je izgovor onih, ki ne znajo razpotegniti pahljače političnih možnosti in je še razprostreti s predvidevanji in domiselnostjo ob formalnih programskih iztočnicah.
In zato je stranka na pravi strani – kar je treba vedno znova ponoviti, da se usede v uho, tudi onim, ki samo mislijo, da so na neki strani – z Mestnim odborom SLS v Mariboru dobila zopet v svoje roke kladivo, da zbudi zvon lokalne, mestne politične tradicije in ko udarja nanj tudi odzvanjanje privlačnih in obetajočih se melodij.
Tako predsednik SLS, stranke na pravi strani, mag. Marko Zidanšek pravočasno zapiše: »Sodobna SLS v programskem smislu nadaljuje izročilo zgodovinske SLS in ga nadgrajuje s sodelovanjem s krščansko-demokratskimi in ljudskimi strankami v Evropi in njihovo krovno organizacijo Evropsko ljudsko stranko (EPP), katere polnopravna članica je. Samo kratek pogled na programska dokumenta SLS – Temeljna načela SLS, ki predstavljajo našo vrednostno osnovo za delovanje, in Program SLS – to tezo jasno potrjujejo.« In mi v Mariboru smemo dodati_ MO SLS Maribor to uresničuje.
Janez Jemec
predsednik Mestnega odbora SLS Maribor