Ljubljana, 24. januar 2017 – Po prepričanju vodstva Slovenske kmečke zveze pri SLS je nedopustna odločitev Evropske komisije, da z delegiranim aktom Hrvaški omogoči izjemo pri uporabi imena teran. Slovenija je izpeljala dosedanji postopek v skladu z evropskimi predpisi in zakoni, zato je odločitev komisarja Phila Hogana po mnenju predsednika Slovenske kmečke zveze pri SLS Roka Sedmineka nerazumljiva_ »Smo prišli v dobo, ko zaščita geografskega porekla ne pomeni nič? Evropska komisija bo s tem postavila nevaren zgled in odprla tudi druga podobna vprašanja, kot so tokaj, prošek ipd.«
Hrvaška do leta 2010 na sortni listi ni imela deklarirane sorte teran, kar zdaj navajajo kot glavni argument pri dodelitvi izjeme. Skupna raziskava slovenskih in hrvaških raziskovalcev je jasno pokazala, da je sorta teran po genotipu identična sorti refošk, kar pomeni, da je med slovenskim kraškim teranom in hrvaškim istrskim t. i. teranom razlika dejansko v tleh, na katerih raste trta te sorte.
Predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek vidi veliko težavo tudi v diplomaciji, ki se zaradi vladnih uradnikov zapleta v spore, ki bi se jim bilo moč izogniti. Po njegovi oceni bo prišlo z uvedbo hrvaške izjeme pri uporabi imena teran do potencialno usodnih posledic za zaščito naših nacionalnih interesov, pri čemer pa je vprašljivo tudi ravnanje kmetijskega ministra Dejana Židana. »Taktiziranje kmetijskega ministra me žal niti ne preseneča več! Namesto da bi že na začetku zgodbe o teranu odprl dialog z vsemi stranmi, se je nespametno odločil za taktiko ignorance do Hrvaške, medtem pa želi Slovenkam in Slovencem prikazati sliko neučinkovite in mačehovske Evrope. Njegovo ravnanje v tem primeru kaže, da se ne spozna niti na evropsko diplomacijo niti na dialog in pogajanja, ki so na evropskem političnem parketu splošna praksa,« je oster predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek.
Po njegovem mnenju je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da ima hrvaško podjetje Agrokor v lasti Vinsko klet Umag in Poreč, v kateri skladišči svoj tako imenovani teran in če bo Hrvaški omogočena uporaba imena teran, se lahko zgodi, da bodo v slovenskih trgovinah v njihovi lasti zamenjali svoje vino za naše. V hrvaški Istri pridelano vino, ki ga želijo imenovati teran, se po kakovosti se zdaleč ne more primerjati z našim vinom, pravim kraškim teranom. Hrvaška pa bi zaradi slovesa terana s prodajo vina pod tem imenom iztržila več, kot če bi ga prodajala pod imenom refošk.
Nekaj upanja za ohranitev popolne zaščite terana ostaja v tožbi na Evropskem sodišču, ki naj bi jo MKGP začelo pripravljati. Sedminek vidi luč na koncu temnega tunela tudi v trdnem značaju slovenskih vinogradnikov_ »Sem pa vesel odločnega odziva slovenskih vinogradnikov, ki so jasno pokazali, da je teran njihovo življenje in delo ter slovenski ponos! In verjamem, da bodo vsaj pregovorno trmasti Kraševci postorili vse, kar je v njihovi moči, da bo teran ostal, kjer mu je mesto, da bo ostal slovenski!«
Hrvaška do leta 2010 na sortni listi ni imela deklarirane sorte teran, kar zdaj navajajo kot glavni argument pri dodelitvi izjeme. Skupna raziskava slovenskih in hrvaških raziskovalcev je jasno pokazala, da je sorta teran po genotipu identična sorti refošk, kar pomeni, da je med slovenskim kraškim teranom in hrvaškim istrskim t. i. teranom razlika dejansko v tleh, na katerih raste trta te sorte.
Predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek vidi veliko težavo tudi v diplomaciji, ki se zaradi vladnih uradnikov zapleta v spore, ki bi se jim bilo moč izogniti. Po njegovi oceni bo prišlo z uvedbo hrvaške izjeme pri uporabi imena teran do potencialno usodnih posledic za zaščito naših nacionalnih interesov, pri čemer pa je vprašljivo tudi ravnanje kmetijskega ministra Dejana Židana. »Taktiziranje kmetijskega ministra me žal niti ne preseneča več! Namesto da bi že na začetku zgodbe o teranu odprl dialog z vsemi stranmi, se je nespametno odločil za taktiko ignorance do Hrvaške, medtem pa želi Slovenkam in Slovencem prikazati sliko neučinkovite in mačehovske Evrope. Njegovo ravnanje v tem primeru kaže, da se ne spozna niti na evropsko diplomacijo niti na dialog in pogajanja, ki so na evropskem političnem parketu splošna praksa,« je oster predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek.
Po njegovem mnenju je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da ima hrvaško podjetje Agrokor v lasti Vinsko klet Umag in Poreč, v kateri skladišči svoj tako imenovani teran in če bo Hrvaški omogočena uporaba imena teran, se lahko zgodi, da bodo v slovenskih trgovinah v njihovi lasti zamenjali svoje vino za naše. V hrvaški Istri pridelano vino, ki ga želijo imenovati teran, se po kakovosti se zdaleč ne more primerjati z našim vinom, pravim kraškim teranom. Hrvaška pa bi zaradi slovesa terana s prodajo vina pod tem imenom iztržila več, kot če bi ga prodajala pod imenom refošk.
Nekaj upanja za ohranitev popolne zaščite terana ostaja v tožbi na Evropskem sodišču, ki naj bi jo MKGP začelo pripravljati. Sedminek vidi luč na koncu temnega tunela tudi v trdnem značaju slovenskih vinogradnikov_ »Sem pa vesel odločnega odziva slovenskih vinogradnikov, ki so jasno pokazali, da je teran njihovo življenje in delo ter slovenski ponos! In verjamem, da bodo vsaj pregovorno trmasti Kraševci postorili vse, kar je v njihovi moči, da bo teran ostal, kjer mu je mesto, da bo ostal slovenski!«
