Ljubljana, 25. januar 2017 – Posveta z naslovom Kako do normalne politike, učinkovitega gospodarstva in blaginje državljanov?, ki ga je v prostorih Državnega sveta RS včeraj organiziral Inštitut za analize in dialog Zbora za republiko, sta se v imenu SLS udeležila vodja Strokovnega sveta pri predsedniku SLS dr. Andrej Umek in podpredsednik SLS Primož Jelševar. Dr. Umek je predstavil analizo stanja slovenskega gospodarstva, glavne težave glede na poročilo World Economic Forum (WEF) in ključne reforme, ki bi jih v Sloveniji morali izvesti za dokončanje tranzicije in dosego večje konkurenčnosti.
»Globalna gospodarska kriza, ki se je začela l. 2008, je prizadela tudi Slovenijo. Prizadela jo je huje in dolgotrajneje zaradi očitnih pomanjkljivosti, kot so neuspešna tranzicija, neprilagojenost skupnemu evropskemu tržišču, prepogoltna država in slabo vodenje v podjetjih v pretežni lasti države in družbenih podsistemih. To je posledica neuspešno izpeljane tranzicije. Gospodarska kriza je pri nas prerasla tudi v politično krizo in krizo človeških virov. Za izhod iz krize so potrebne temeljite reforme, ki bodo zagotavljale tržno usmerjenost slovenskega gospodarstva in njegovo konkurenčnost v skupnem evropskem gospodarskem prostoru,« je dr. Umek povzel ključne poudarke svojega prispevka.
Primož Jelševar je v razpravi, ki je sledila predstavitvam glavnih govorcev, izpostavil pomanjkanje zaupanja v gospodarstvo in podjetnike. Nizko stopnjo zaupanja vidi kot posledico zakonsko nereguliranega področja špekuliranja in slabega slovesa nekaterih posameznikov, ki so iz osebne preračunljivosti v stečaj spravili različna podjetja, še vedno pa ostajajo na vodilnih mestih v gospodarstvu. »Slovenija bo morala narediti bistveno več za zaščito ugleda svojega zdravega dela gospodarstva. Prepoved opravljanja poslovanja za špekulante je zato nujen prvi korak,« je poudaril in za začetek pozval prisotne, da se pridružijo pobudi in skupaj pomagajo Sloveniji pri tem pomembnem koraku.
V nadaljevanju lahko preberete prispevek dr. Andreja Umeka v celoti.
ANALIZA STANJA
Vsakdo, ki resnično želi popeljati Slovenijo iz sedanje krize in ji zagotoviti nemoten razvoj in evropsko primerljiv življenjski standard, bi moral svoje ukrepe graditi na objektivni analizi sedanjega stanja. Sedanja slovenska vlada v svojem delovanju izhaja iz predpostavke, da smo krizo premagali, da nam gre bolje in že deli rezultate, ki naj bi jih fiktivno uspešno slovensko gospodarstvo prineslo. Dokaz za to so njeni dogovori s sindikati javnega sektorja itd. Objektivna analiza gospodarskega stanja teh trditev vlade seveda ne potrjuje, zato njene aktivnosti gospodarsko krizo prej ohranjajo in poglabljalo, kot pa rešujejo. V Strokovnem svetu pri predsedniku SLS v nasprotju z vlado pripravljamo gospodarski program na osnovi zanesljivih strokovnih analiz priznanih mednarodnih inštitucij, konkretno World Economic Forum (WEF). Primerjava bruto domačega proizvoda (BDP) med Slovenijo in povprečkom razvitih držav je prikazan na Sliki 1.
Slika 1
Na osnovi te slike je jasno razvidno, da je bila kriza v Sloveniji bolj globoka kot v primerljivih državah, da še vedno traja, saj še vedno nismo dosegli BDP iz leta 2008 in tako se zaostanek za primerljivimi državami hitro povečuje. V Strokovnem svetu smo prepričani, da je za odpravljanje teh negativnih trendov treba identificirati največje pomanjkljivosti, lahko bi rekli tudi največja odstopanja od normalnega stanja. Ta so prikazana na Sliki 2.
Slika 2
Med podrobnejšo razčlenitvijo vzrokov za slabo gospodarsko klimo v Sloveniji po poročilu WEF izstopajo_ zapravljivost države, kjer nas uvrščajo na 130 mesto, državna regulativa 127 mesto in učinkovitost uprav 110 mesto med 140 državami.
Slaba je tudi ocena ekonomske svobode enega od osnovnih dejavnikov gospodarske rasti in razvoja, ki jo pripravila ugledna ameriška Heritage Foundation. Njena ocena je prikazana na Sliki 3, kar nas globalno uvršča na nezavidljivo 90 mesto. Še posebej je zaskrbljujoče, da smo v zadnjih dveh letih torej v času sedanje vlade v tem pogledu bistveno nazadovali in se nevarno približali meji med tretjim razredom pretežno svobodnih gospodarstev (69,9 – 60) in četrtim pretežno nesvobodnih gospodarstev (<60). Med podatki, ki vodijo do tako slabe ocene ekonomske svobode so nedvomno izdatki vlade ključno z izdatki lokalnih skupnost, ki znašajo 59,9% BDP. Za primerjavo, ta odstotek je v Nemčiji 43,3. To samo potrjuje podatek WEF, da je zapravljivost države eno ključnih dejstev, ki zavirajo gospodarski razvoj.
Slika 3
V naši analizi moramo upoštevati tudi, da se Evropa in z njo Slovenija nahajata v četrti industrijski revoluciji. Z njo postajata znanje in usposobljeni človeški viri, nosilci znanja, glavna dejavnika uspešnejšega gospodarjenja. Spodbudno je, da je na osnovi Slike 2 razvidno, da po kakovosti ti in dostopnosti izobraževanja ne zaostajamo za primerljivimi državami. Popolnoma drugačna pa je slika, če poklicni profil diplomantov primerjamo s potrebami trga dela. Pri tem ugotovimo veliko neskladnost, ki vodi na eni strani do nezaposljivih mladih, ki so svoje šolanje zaključili in na drugi strani na pomanjkanje nekaterih izobraževalnih profilov, ki bi jih gospodarstvo za svoj razvoj nujno potrebovalo. Naj navedem tukaj samo nekaj karakterističnih številk. V terciarno izobraževanje se v Sloveniji vpiše ~75% generacije, v primerljivih državah <40%. Zaradi tega pretiranega vpisa izkustveno pričakujemo, da ~31% generacije študija ne bo uspešno zaključilo in ti mladi bodo tako vsaj večinoma ostali brez kakršnekoli poklicne kvalifikacije in bodo zato tudi težko ali nezaposljivi. Pričakujemo torej lahko, da bo ~44% generacije študij uspešno zaključilo. To je napram primerljivim državam, kot sta Avstrija in Nemčija, kjer je ta številka med 30 in 35%, še vedno nekoliko preveč. Še bolj pa od normale odstopa razmerje diplom med tehnično-naravoslovnimi in družbeno-filozofsko-umetniškimi študiji. Pri nas je to razmerje 1_~2,5, v Avstriji 1_1 in v Nemčiji 1_0,9. Ta očitna nesorazmerja so znatna ovira za uspešnejše gospodarjenje in vzrok za anomalijo, da imamo v Sloveniji visoko brezposelnost 8,9% in večje število nezasedenih delovnih mest.
KONCEPT USPEŠNEJŠEGA GOSPODARJENJA – PRINCIP DOBREGA GOSPODARJA
Koncept reform, ki naj zagotovijo uspešnejše gospodarjenje, temelji na primerjavi z nam podobnimi, a uspešnejšimi državami, npr. Avstrijo in Nemčijo, in odpravljanje največjih razhajanj in nesorazmerij. Največja razhajanja so bila na kratko predstavljena v prehodnem odstavku. Drugi steber, na katerega opiramo predlagane reforme, je uskladitev izobraževanja s sedanjim in še bolj z pričakovanim trgom dela. Tudi pri tem se opiramo na analize WEF, kateri poklici in znanja bodo iskani in bodo zagotavljali uspešen gospodarski razvoj. Zaradi kompleksnosti situacije v Republiki Sloveniji je treba v prvi fazi proti krizne ukrepe – ukrepe za izboljšanje delovanja slovenskega gospodarstva omejiti na še pregledno in obvladljivo število, predvsem na tiste ukrepe, ki bodo najbolj izboljšali kakovost življenja državljanov. Ti morajo biti namenjeni odpravljanju najbolj očitnih anomalij v našem gospodarstvu in družbenih podsistemih ter osredotočeni na tiste dejavnike, ki vzpostavljajo sinergijo med tremi pojavnimi oblikami krize gospodarsko krizo, krizo človeških virov in politično krizo. Za izboljšanje stanja so ključni dobri upravljavci oz. dobri gospodarji v vseh družbenih podsistemih. Absolutno prednost dajemo tistim ukrepom, ki bodo občutno izboljšali kakovost življenja vsakega posameznika, takim ki bodo prinesli čim manj finančnih posledic za državo.
FINANČNA STABILIZACIJA – PORABA SKLADNA Z USTVARJENIM
Nesprejemljivo je, da imamo devet let po začetku krize še vedno primanjkljaj v državnem proračunu. Ta naj bi letos znašal ~2%. Res je to manj, kot dopuščajo Maastrichtski kriteriji. Vendar moramo upoštevati tudi, da je v času krize javni dolg narasel s sprejemljivih 24% leta 2008 na nesprejemljivih 79,6% BDP letos. Za povečanje gospodarske rasti in konkurenčnosti je nujno najprej proračunske prilive in odlive uravnotežiti, potem pa postopno zniževati tudi kumulativni javni dolg vsaj na z Maastrichtskimi kriteriji še dopustnih 60% BDP. Ocenjujemo, da je treba proračunske izdatke nujno še v tem letu znižati za 2% in proračun uravnotežiti ter v naslednjih dveh letih zniževati še za po 2%. Ta sredstva je treba nameniti za postopno zmanjševanje javnega dolga vsaj do dopustne meje.
V SLS ocenjujemo, da je bilo zlato fiskalno pravilo le prvi, čeprav potreben, nikakor pa ne zadosten, korak na poti do finančne stabilnosti države. Analiz stanja, ki smo jo podali v predhodnih odstavkih jasno kaže, da si država jemlje prevelik delež BDP, to je 59,5%. Jasno je tudi, da na tem področju velikih korakov ni mogoče narediti čez noč. Zato naj se delež države v BDP letno zmanjšuje za 2%, dokler ne doseže evropsko primerljivih 44%. S tem ukrepom se bo povečevala ekonomska svoboda in posledično rast gospodarstva, kar bo olajšalo doseganje zastavljenega cilja in olajšalo izpeljavo davčne reforme. Končni cilj je, slovenski davčni sistem kar se da približati nemškemu in avstrijskemu in tako zagotoviti konkurenčnost našega gospodarstva na trgih, na katere največ izvažamo in na njih ustvarimo več kot 50% našega BDP.
DVIGNITI KAKOVOST VODENJA IN UPRAVLJANJA
Iz ocene WEF kakovosti upravljanja jasno sledi, da jo je za rast slovenskega gospodarstva in njegovo konkurenčnost nujno bistveno izboljšati. Jasno je tudi, da se kakovost upravljanja bistveno razlikuje od podjetja do podjetja. Praviloma, vendar ne brez izjem, je kakovost upravljanja sprejemljiva pri podjetjih v zasebni in tuji lasti. Kritični smo lahko do lastnikov, ki prihajajo iz republik bivše Jugoslavije in Sovjetske zveze. Prav tako je praviloma kakovost upravljanja slaba v podjetjih v pretežno državni lasti in družbenih podsistemih, npr. zdravstvu.
Nujno potreben ukrep na tem področju je normalizacija lastniške strukture. Slednjo je nujno približati lastniški strukturi gospodarsko uspešnih članic EU, npr. Norveške, Nemčije, Danske, Nizozemske itd. Potreben je torej umik države iz lastninske strukture pretežne večine slovenskih podjetij, razen tistih, ki zagotavljajo temeljno infrastrukturo in storitve nacionalnega strateškega pomena. Država mora poskrbeti za učinkovito upravljanje, s tem da izbere najbolj učinkovitega upravljavca na trgu. Treba je poiskati primerne lastnike, take, ki bodo slovensko gospodarstvo uspešneje vodili, tesneje povezali z uspešnimi gospodarstvi, ga primerno internacionalizirali, ustvarjali visoko dodano vrednost in omogočali zaposlitve slovenskim državljanom. Kot rezultat tega pričakujemo intenziviran prenos znanja, tehnološkega in upravljavskega, ter bolj stimulativno delitev dela na skupnem evropskem trgu. Podpiramo privatizacijo, katere glavni cilj niso najvišje kupnine temveč trajnostni razvoj podjetij v Sloveniji, tako, kjer bo glede na cilje izbran najustreznejši način. Privatizacija s strateškimi partnerji bi istočasno pospešila izvoz slovenske tehnologije in znanja v evropski in svetovni prostor in nas tako afirmirala. Na drugi strani bi taka privatizacija omogočila slovenskim podjetjem dostop do tujega znanja in dobrih praks tako na upravljavskem kot tudi na tehničnem področju. Skratka tesneje nas bi povezala z gospodarskim prostorom uspešnejših držav EU.
Ker je normalizacija lastniške strukture počasen proces, so potrebni ukrepi, ki bodo takoj dvignili kakovost upravljanja tako v gospodarskih družbah pretežno v državni lasti kot tudi v družbenih podsistemih npr. zdravstvu. Zato morajo predstavništva države pri imenovanju nadzornih svetov dosledno spoštovati kriterij strokovne usposobljenosti in tem nadzornim svetom določiti jasne mednarodno primerljive cilje. Osebe, ki imajo dokazano strokovno usposobljenost teoretično in v praksi, je potrebno iskati ne samo v slovenskem ampak na skupnem evropskem tržišču ali vsaj znotraj Evro-območja. Njihovi cilji se morajo nanašati na donosnost podjetij, rast podjetja in zaposlovanje ter rast dodane vrednosti na zaposlenega. Nedoseganje teh ciljev mora postati razlog za krivdno razrešitev.
Te kriterije imenovanja in doseganja zastavljenih ciljev morajo nato nadzorni sveti uporabiti pri imenovanju uprav. To bo zagotovilo uspešnejše poslovanje slovenskega gospodarstva in posledično dvignilo življenjski standard in olajšalo finančno stabilizacijo.
IZBOLJŠATI DRŽAVNO REGULATIVO
V državni regulativi je vse preveč ostankov propadlega samoupravno-komunističnega sistema. Zato je naš osnovni princip, da je treba državno regulativo prilagoditi socialno-tržnemu gospodarstvu. Vendar če bi skušali vse pomanjkljivosti popravljati na enkrat, bi se izgubili v velikem številu odprtih zadev. Zato se je v sedanjem trenutku treba osredotočiti na nekaj izbranih problemov. Med te nedvomno sodi delovno pravna zakonodaja. To je treba prilagoditi našemu tržnemu gospodarstvu in odstopiti od socialističnega principa trajne zaposlitve. Gospodarstvu je treba olajšati tako zaposlovanje kot tudi odpuščanje odvečnih delavcev. Pri ureditvi tega vprašanja sta nam lahko za zgled sosednja Avstrija, s katero nas veže več stoletna tradicija, in Nemčija. To je predpogoj za hitrejšo gospodarsko rast, ki je ni brez uspešnih podjetij in rasti zaposlenosti.
Druga ključna sprememba je posodobitev stečajne zakonodaje. Ta mora ščititi upnike in ne podjetja ali osebe, ki je slabo ali neodgovorno poslovala. Če že ne kdo drug, mora dati zahtevo za stečaj uprava družbe, ko se pojavijo težave s plačevanjem dolgov, še preden je kapital družbe negativen. Če pride do stečaja šele ob negativnem kapitalu družbe, se to smatra kot goljufija odgovornih, to je članov uprave in nadzornega sveta. Le tako je mogoče preprečiti na eni strani, da podjetje, ki je zašlo v težave, ne potegne za sabo v stečaj še svoje kooperante, in na drugi strani se onemogoči ali vsaj oteži neodgovornim lastnikom ali upravam, da podjetja izropajo, v Sloveniji pustijo dolgove in kapital prenesejo na svoje račune v davčnih oazah.
V SLS se zavzemamo za socialni dialog. Za to jasno potrebujemo dogovor s sindikati. Nikakor pa ne mislimo dopuščati, da bi ti še naprej presegali svoje poslanstvo in ovirali opuščanje socialistične dediščine in prehod našega gospodarstva v socialno-tržno gospodarstvo po zgledu uspešnejših evropskih držav. Za slovensko gospodarstvo je spodbudno in edino smiselno, da svojo gospodarsko regulativo uskladi z regulativo držav, v katerih ustvarjamo več kot polovico našega BDP. Ta ugotovitev nesporno sledi tudi iz poročila WEF. Sindikatom ne bomo dovolili, da bodo to usklajevanje zavirali ali celo blokirali.
Zavzemamo se za socialno-tržno gospodarstvo in pravno državo in s tem za enakopravnost vseh subjektov na trgu. Da bi zagotovili slednje, je nujno poleg zakonodajnih sprememb izboljšati tudi kontrolne mehanizme, ki sedaj niso najbolje izbrani, saj določene institucije nadzirajo same sebe. Da bi to stanje presegli, se zavzemamo za uvedbo finančne policije.
Gospodarstvo seveda ni edino področje, kjer je nujno izboljšati državno regulativo. To velja seveda tudi za družbene podsisteme, npr. zdravstvo. Tu je predpogoj vseh ostalih reform statusno preoblikovanje bolnišnic in zdravstvenih domov iz javnih zavodov v podjetja v javni lasti. Vendar te misli tukaj ne bom nadaljeval, ker je ta prispevek namenjen oceni stanja in nujnim reformam na gospodarskem področju.
USKLADITI IZOBRAŽEVANJE IN TRG DELA
Da se gospodarska kriza v Sloveniji prepleta s krizo človeških virov in da ena drugo poglabljata, je razvidno iz dejstva, da imamo pri nas istočasno družbeno nesprejemljivo brezposelnost in prosta delovna mesta, za katera podjetja ne najdejo ustrezno kvalificiranih kandidatov. Brezposelnost najbolj prizadeva mlade, ki so zaključili izobraževanje, in starejše med 55. in 65. letom starosti. Prvo je posledica s trgom dela neusklajene izobrazbene in kvalifikacijske strukture prebivalstva, predvsem mladih, in drugo, v tej starostni kategoriji imamo najnižji odstotek delovno aktivnega prebivalstva v celotni EU, zaradi premajhne skrbi v podjetjih in družbenih podsistemih, da bi zaposleni med delom ohranjali in nadgrajevali svoja znanja in spretnosti. Slovenska družba se tako kot tudi preostali del EU nahaja v 4. industrijski revoluciji. Nekateri to novo nastajajočo družbo imenujejo tudi družbo znanja. To pa pomeni, da znanja in njihova ustrezna razporeditev postajajo osnovni predpogoj za uspešno gospodarjenje.
V SLS izhajamo iz prepričanja, da je brezposelnost moralno in družbeno nesprejemljiva, ker jemlje človeku njegovo vrednost in dostojanstvo, istočasno pa onemogoča gospodarsko rast in uspešnejše gospodarjenje. Zato se zavzemamo za uvedbo dualnega sistema izobraževanja – vajeništva, kot ga poznajo tiste evropske države z zanemarljivo majhno mladinsko brezposelnostjo, npr. Avstrija in Nemčija.
Druga na listi sprememb se nanaša na uskladitev izobraževalnega sistema s trgom dela, sedanjim in pričakovanim. V vseh državno financiranih programih srednjega in terciarnega izobraževanja bomo izpeljali povečanja oziroma omejitve vpisa z ozirom na to, ali so diplomanti teh programov iskani ali pa težko oziroma nezaposljivi na trgu dela. Zaposlenost diplomantov šest mesecev po diplomi bo ključni kazalnik pri odobritvi vpisa. Vpis na deficitarne poklice bomo dodatno spodbujali s štipendijami.
Jasno je, da so pričakovani osebni dohodki močan dejavnik pri vpisu mladih v določene izobraževalne programe. Zato bomo izpeljali vsaj v podjetjih v pretežno državni lasti in družbenih podsistemih prevrednotenje delovnih mest, ki se sedaj pretežno vrednotijo po delovni dobi in stopnji izobrazbe tako, da jim bomo dodali faktor iskanosti poklica na trgu dela. Ta naj bi znašal od 0,75 za poklice s številnimi brezposelnimi do 1,25 za poklice, ki so iskani na trgu dela.
Zavedamo se, da politika ne more podjetjem predpisovati, kako naj skrbijo za svoje zaposlene. Lahko pa jih spodbuja k družbeno bolj odgovornemu ravnanju. Zato bomo stroške, ki jih bodo podjetja imela s permanentnim izobraževanjem in predvsem usposabljanjem svojih zaposlenih davčno v celoti razbremenili. Verjamemo, da bomo tako zmanjšali odstotek delovno neaktivnega prebivalstva, starejšega od 55 let.
ZAKLJUČEK
V SLS se zavedamo, da ima slovenska javnost dokaj kritičen odnos do sprememb. Zato smo se pri pripravi našega gospodarskega programa omejili na malo število ključnih reform, tistih, ki bodo slovenskemu gospodarstvu v bodočnosti omogočile uspešnejše gospodarjenje in imele tako pozitiven vpliv na standard in zaposljivost Slovencev. Pri izdelavi tega programa nas je vodila misel znanega profesorja Davida S. Landes-a na Harvard School of Economics, ki jo je zapisal v svoji knjigi Bogastvo in revščina narodov (The Wealth and Poverty of the Nations), da so uspešne samo tiste države, ki so v času krize izpeljale potrebne reforme. Verjamemo, da so predstavljene reforme tiste, ki bodo Slovenijo vodile v boljšo prihodnost in njo in njene prebivalce obvarovale revščine.
prof. dr. Andrej Umek, vodja Strokovnega sveta pri predsedniku SLS
»Globalna gospodarska kriza, ki se je začela l. 2008, je prizadela tudi Slovenijo. Prizadela jo je huje in dolgotrajneje zaradi očitnih pomanjkljivosti, kot so neuspešna tranzicija, neprilagojenost skupnemu evropskemu tržišču, prepogoltna država in slabo vodenje v podjetjih v pretežni lasti države in družbenih podsistemih. To je posledica neuspešno izpeljane tranzicije. Gospodarska kriza je pri nas prerasla tudi v politično krizo in krizo človeških virov. Za izhod iz krize so potrebne temeljite reforme, ki bodo zagotavljale tržno usmerjenost slovenskega gospodarstva in njegovo konkurenčnost v skupnem evropskem gospodarskem prostoru,« je dr. Umek povzel ključne poudarke svojega prispevka.
Primož Jelševar je v razpravi, ki je sledila predstavitvam glavnih govorcev, izpostavil pomanjkanje zaupanja v gospodarstvo in podjetnike. Nizko stopnjo zaupanja vidi kot posledico zakonsko nereguliranega področja špekuliranja in slabega slovesa nekaterih posameznikov, ki so iz osebne preračunljivosti v stečaj spravili različna podjetja, še vedno pa ostajajo na vodilnih mestih v gospodarstvu. »Slovenija bo morala narediti bistveno več za zaščito ugleda svojega zdravega dela gospodarstva. Prepoved opravljanja poslovanja za špekulante je zato nujen prvi korak,« je poudaril in za začetek pozval prisotne, da se pridružijo pobudi in skupaj pomagajo Sloveniji pri tem pomembnem koraku.
V nadaljevanju lahko preberete prispevek dr. Andreja Umeka v celoti.
ZA USPEŠNEJŠE GOSPODARSTVO POTREBUJEMO REFORME
ANALIZA STANJA
Vsakdo, ki resnično želi popeljati Slovenijo iz sedanje krize in ji zagotoviti nemoten razvoj in evropsko primerljiv življenjski standard, bi moral svoje ukrepe graditi na objektivni analizi sedanjega stanja. Sedanja slovenska vlada v svojem delovanju izhaja iz predpostavke, da smo krizo premagali, da nam gre bolje in že deli rezultate, ki naj bi jih fiktivno uspešno slovensko gospodarstvo prineslo. Dokaz za to so njeni dogovori s sindikati javnega sektorja itd. Objektivna analiza gospodarskega stanja teh trditev vlade seveda ne potrjuje, zato njene aktivnosti gospodarsko krizo prej ohranjajo in poglabljalo, kot pa rešujejo. V Strokovnem svetu pri predsedniku SLS v nasprotju z vlado pripravljamo gospodarski program na osnovi zanesljivih strokovnih analiz priznanih mednarodnih inštitucij, konkretno World Economic Forum (WEF). Primerjava bruto domačega proizvoda (BDP) med Slovenijo in povprečkom razvitih držav je prikazan na Sliki 1.
Slika 1Na osnovi te slike je jasno razvidno, da je bila kriza v Sloveniji bolj globoka kot v primerljivih državah, da še vedno traja, saj še vedno nismo dosegli BDP iz leta 2008 in tako se zaostanek za primerljivimi državami hitro povečuje. V Strokovnem svetu smo prepričani, da je za odpravljanje teh negativnih trendov treba identificirati največje pomanjkljivosti, lahko bi rekli tudi največja odstopanja od normalnega stanja. Ta so prikazana na Sliki 2.
Slika 2
Med podrobnejšo razčlenitvijo vzrokov za slabo gospodarsko klimo v Sloveniji po poročilu WEF izstopajo_ zapravljivost države, kjer nas uvrščajo na 130 mesto, državna regulativa 127 mesto in učinkovitost uprav 110 mesto med 140 državami.
Slaba je tudi ocena ekonomske svobode enega od osnovnih dejavnikov gospodarske rasti in razvoja, ki jo pripravila ugledna ameriška Heritage Foundation. Njena ocena je prikazana na Sliki 3, kar nas globalno uvršča na nezavidljivo 90 mesto. Še posebej je zaskrbljujoče, da smo v zadnjih dveh letih torej v času sedanje vlade v tem pogledu bistveno nazadovali in se nevarno približali meji med tretjim razredom pretežno svobodnih gospodarstev (69,9 – 60) in četrtim pretežno nesvobodnih gospodarstev (<60). Med podatki, ki vodijo do tako slabe ocene ekonomske svobode so nedvomno izdatki vlade ključno z izdatki lokalnih skupnost, ki znašajo 59,9% BDP. Za primerjavo, ta odstotek je v Nemčiji 43,3. To samo potrjuje podatek WEF, da je zapravljivost države eno ključnih dejstev, ki zavirajo gospodarski razvoj.
Slika 3
V naši analizi moramo upoštevati tudi, da se Evropa in z njo Slovenija nahajata v četrti industrijski revoluciji. Z njo postajata znanje in usposobljeni človeški viri, nosilci znanja, glavna dejavnika uspešnejšega gospodarjenja. Spodbudno je, da je na osnovi Slike 2 razvidno, da po kakovosti ti in dostopnosti izobraževanja ne zaostajamo za primerljivimi državami. Popolnoma drugačna pa je slika, če poklicni profil diplomantov primerjamo s potrebami trga dela. Pri tem ugotovimo veliko neskladnost, ki vodi na eni strani do nezaposljivih mladih, ki so svoje šolanje zaključili in na drugi strani na pomanjkanje nekaterih izobraževalnih profilov, ki bi jih gospodarstvo za svoj razvoj nujno potrebovalo. Naj navedem tukaj samo nekaj karakterističnih številk. V terciarno izobraževanje se v Sloveniji vpiše ~75% generacije, v primerljivih državah <40%. Zaradi tega pretiranega vpisa izkustveno pričakujemo, da ~31% generacije študija ne bo uspešno zaključilo in ti mladi bodo tako vsaj večinoma ostali brez kakršnekoli poklicne kvalifikacije in bodo zato tudi težko ali nezaposljivi. Pričakujemo torej lahko, da bo ~44% generacije študij uspešno zaključilo. To je napram primerljivim državam, kot sta Avstrija in Nemčija, kjer je ta številka med 30 in 35%, še vedno nekoliko preveč. Še bolj pa od normale odstopa razmerje diplom med tehnično-naravoslovnimi in družbeno-filozofsko-umetniškimi študiji. Pri nas je to razmerje 1_~2,5, v Avstriji 1_1 in v Nemčiji 1_0,9. Ta očitna nesorazmerja so znatna ovira za uspešnejše gospodarjenje in vzrok za anomalijo, da imamo v Sloveniji visoko brezposelnost 8,9% in večje število nezasedenih delovnih mest.
KONCEPT USPEŠNEJŠEGA GOSPODARJENJA – PRINCIP DOBREGA GOSPODARJA
Koncept reform, ki naj zagotovijo uspešnejše gospodarjenje, temelji na primerjavi z nam podobnimi, a uspešnejšimi državami, npr. Avstrijo in Nemčijo, in odpravljanje največjih razhajanj in nesorazmerij. Največja razhajanja so bila na kratko predstavljena v prehodnem odstavku. Drugi steber, na katerega opiramo predlagane reforme, je uskladitev izobraževanja s sedanjim in še bolj z pričakovanim trgom dela. Tudi pri tem se opiramo na analize WEF, kateri poklici in znanja bodo iskani in bodo zagotavljali uspešen gospodarski razvoj. Zaradi kompleksnosti situacije v Republiki Sloveniji je treba v prvi fazi proti krizne ukrepe – ukrepe za izboljšanje delovanja slovenskega gospodarstva omejiti na še pregledno in obvladljivo število, predvsem na tiste ukrepe, ki bodo najbolj izboljšali kakovost življenja državljanov. Ti morajo biti namenjeni odpravljanju najbolj očitnih anomalij v našem gospodarstvu in družbenih podsistemih ter osredotočeni na tiste dejavnike, ki vzpostavljajo sinergijo med tremi pojavnimi oblikami krize gospodarsko krizo, krizo človeških virov in politično krizo. Za izboljšanje stanja so ključni dobri upravljavci oz. dobri gospodarji v vseh družbenih podsistemih. Absolutno prednost dajemo tistim ukrepom, ki bodo občutno izboljšali kakovost življenja vsakega posameznika, takim ki bodo prinesli čim manj finančnih posledic za državo.
FINANČNA STABILIZACIJA – PORABA SKLADNA Z USTVARJENIM
Nesprejemljivo je, da imamo devet let po začetku krize še vedno primanjkljaj v državnem proračunu. Ta naj bi letos znašal ~2%. Res je to manj, kot dopuščajo Maastrichtski kriteriji. Vendar moramo upoštevati tudi, da je v času krize javni dolg narasel s sprejemljivih 24% leta 2008 na nesprejemljivih 79,6% BDP letos. Za povečanje gospodarske rasti in konkurenčnosti je nujno najprej proračunske prilive in odlive uravnotežiti, potem pa postopno zniževati tudi kumulativni javni dolg vsaj na z Maastrichtskimi kriteriji še dopustnih 60% BDP. Ocenjujemo, da je treba proračunske izdatke nujno še v tem letu znižati za 2% in proračun uravnotežiti ter v naslednjih dveh letih zniževati še za po 2%. Ta sredstva je treba nameniti za postopno zmanjševanje javnega dolga vsaj do dopustne meje.
V SLS ocenjujemo, da je bilo zlato fiskalno pravilo le prvi, čeprav potreben, nikakor pa ne zadosten, korak na poti do finančne stabilnosti države. Analiz stanja, ki smo jo podali v predhodnih odstavkih jasno kaže, da si država jemlje prevelik delež BDP, to je 59,5%. Jasno je tudi, da na tem področju velikih korakov ni mogoče narediti čez noč. Zato naj se delež države v BDP letno zmanjšuje za 2%, dokler ne doseže evropsko primerljivih 44%. S tem ukrepom se bo povečevala ekonomska svoboda in posledično rast gospodarstva, kar bo olajšalo doseganje zastavljenega cilja in olajšalo izpeljavo davčne reforme. Končni cilj je, slovenski davčni sistem kar se da približati nemškemu in avstrijskemu in tako zagotoviti konkurenčnost našega gospodarstva na trgih, na katere največ izvažamo in na njih ustvarimo več kot 50% našega BDP.
DVIGNITI KAKOVOST VODENJA IN UPRAVLJANJA
Iz ocene WEF kakovosti upravljanja jasno sledi, da jo je za rast slovenskega gospodarstva in njegovo konkurenčnost nujno bistveno izboljšati. Jasno je tudi, da se kakovost upravljanja bistveno razlikuje od podjetja do podjetja. Praviloma, vendar ne brez izjem, je kakovost upravljanja sprejemljiva pri podjetjih v zasebni in tuji lasti. Kritični smo lahko do lastnikov, ki prihajajo iz republik bivše Jugoslavije in Sovjetske zveze. Prav tako je praviloma kakovost upravljanja slaba v podjetjih v pretežno državni lasti in družbenih podsistemih, npr. zdravstvu.
Nujno potreben ukrep na tem področju je normalizacija lastniške strukture. Slednjo je nujno približati lastniški strukturi gospodarsko uspešnih članic EU, npr. Norveške, Nemčije, Danske, Nizozemske itd. Potreben je torej umik države iz lastninske strukture pretežne večine slovenskih podjetij, razen tistih, ki zagotavljajo temeljno infrastrukturo in storitve nacionalnega strateškega pomena. Država mora poskrbeti za učinkovito upravljanje, s tem da izbere najbolj učinkovitega upravljavca na trgu. Treba je poiskati primerne lastnike, take, ki bodo slovensko gospodarstvo uspešneje vodili, tesneje povezali z uspešnimi gospodarstvi, ga primerno internacionalizirali, ustvarjali visoko dodano vrednost in omogočali zaposlitve slovenskim državljanom. Kot rezultat tega pričakujemo intenziviran prenos znanja, tehnološkega in upravljavskega, ter bolj stimulativno delitev dela na skupnem evropskem trgu. Podpiramo privatizacijo, katere glavni cilj niso najvišje kupnine temveč trajnostni razvoj podjetij v Sloveniji, tako, kjer bo glede na cilje izbran najustreznejši način. Privatizacija s strateškimi partnerji bi istočasno pospešila izvoz slovenske tehnologije in znanja v evropski in svetovni prostor in nas tako afirmirala. Na drugi strani bi taka privatizacija omogočila slovenskim podjetjem dostop do tujega znanja in dobrih praks tako na upravljavskem kot tudi na tehničnem področju. Skratka tesneje nas bi povezala z gospodarskim prostorom uspešnejših držav EU.
Ker je normalizacija lastniške strukture počasen proces, so potrebni ukrepi, ki bodo takoj dvignili kakovost upravljanja tako v gospodarskih družbah pretežno v državni lasti kot tudi v družbenih podsistemih npr. zdravstvu. Zato morajo predstavništva države pri imenovanju nadzornih svetov dosledno spoštovati kriterij strokovne usposobljenosti in tem nadzornim svetom določiti jasne mednarodno primerljive cilje. Osebe, ki imajo dokazano strokovno usposobljenost teoretično in v praksi, je potrebno iskati ne samo v slovenskem ampak na skupnem evropskem tržišču ali vsaj znotraj Evro-območja. Njihovi cilji se morajo nanašati na donosnost podjetij, rast podjetja in zaposlovanje ter rast dodane vrednosti na zaposlenega. Nedoseganje teh ciljev mora postati razlog za krivdno razrešitev.
Te kriterije imenovanja in doseganja zastavljenih ciljev morajo nato nadzorni sveti uporabiti pri imenovanju uprav. To bo zagotovilo uspešnejše poslovanje slovenskega gospodarstva in posledično dvignilo življenjski standard in olajšalo finančno stabilizacijo.
IZBOLJŠATI DRŽAVNO REGULATIVO
V državni regulativi je vse preveč ostankov propadlega samoupravno-komunističnega sistema. Zato je naš osnovni princip, da je treba državno regulativo prilagoditi socialno-tržnemu gospodarstvu. Vendar če bi skušali vse pomanjkljivosti popravljati na enkrat, bi se izgubili v velikem številu odprtih zadev. Zato se je v sedanjem trenutku treba osredotočiti na nekaj izbranih problemov. Med te nedvomno sodi delovno pravna zakonodaja. To je treba prilagoditi našemu tržnemu gospodarstvu in odstopiti od socialističnega principa trajne zaposlitve. Gospodarstvu je treba olajšati tako zaposlovanje kot tudi odpuščanje odvečnih delavcev. Pri ureditvi tega vprašanja sta nam lahko za zgled sosednja Avstrija, s katero nas veže več stoletna tradicija, in Nemčija. To je predpogoj za hitrejšo gospodarsko rast, ki je ni brez uspešnih podjetij in rasti zaposlenosti.
Druga ključna sprememba je posodobitev stečajne zakonodaje. Ta mora ščititi upnike in ne podjetja ali osebe, ki je slabo ali neodgovorno poslovala. Če že ne kdo drug, mora dati zahtevo za stečaj uprava družbe, ko se pojavijo težave s plačevanjem dolgov, še preden je kapital družbe negativen. Če pride do stečaja šele ob negativnem kapitalu družbe, se to smatra kot goljufija odgovornih, to je članov uprave in nadzornega sveta. Le tako je mogoče preprečiti na eni strani, da podjetje, ki je zašlo v težave, ne potegne za sabo v stečaj še svoje kooperante, in na drugi strani se onemogoči ali vsaj oteži neodgovornim lastnikom ali upravam, da podjetja izropajo, v Sloveniji pustijo dolgove in kapital prenesejo na svoje račune v davčnih oazah.
V SLS se zavzemamo za socialni dialog. Za to jasno potrebujemo dogovor s sindikati. Nikakor pa ne mislimo dopuščati, da bi ti še naprej presegali svoje poslanstvo in ovirali opuščanje socialistične dediščine in prehod našega gospodarstva v socialno-tržno gospodarstvo po zgledu uspešnejših evropskih držav. Za slovensko gospodarstvo je spodbudno in edino smiselno, da svojo gospodarsko regulativo uskladi z regulativo držav, v katerih ustvarjamo več kot polovico našega BDP. Ta ugotovitev nesporno sledi tudi iz poročila WEF. Sindikatom ne bomo dovolili, da bodo to usklajevanje zavirali ali celo blokirali.
Zavzemamo se za socialno-tržno gospodarstvo in pravno državo in s tem za enakopravnost vseh subjektov na trgu. Da bi zagotovili slednje, je nujno poleg zakonodajnih sprememb izboljšati tudi kontrolne mehanizme, ki sedaj niso najbolje izbrani, saj določene institucije nadzirajo same sebe. Da bi to stanje presegli, se zavzemamo za uvedbo finančne policije.
Gospodarstvo seveda ni edino področje, kjer je nujno izboljšati državno regulativo. To velja seveda tudi za družbene podsisteme, npr. zdravstvo. Tu je predpogoj vseh ostalih reform statusno preoblikovanje bolnišnic in zdravstvenih domov iz javnih zavodov v podjetja v javni lasti. Vendar te misli tukaj ne bom nadaljeval, ker je ta prispevek namenjen oceni stanja in nujnim reformam na gospodarskem področju.
USKLADITI IZOBRAŽEVANJE IN TRG DELA
Da se gospodarska kriza v Sloveniji prepleta s krizo človeških virov in da ena drugo poglabljata, je razvidno iz dejstva, da imamo pri nas istočasno družbeno nesprejemljivo brezposelnost in prosta delovna mesta, za katera podjetja ne najdejo ustrezno kvalificiranih kandidatov. Brezposelnost najbolj prizadeva mlade, ki so zaključili izobraževanje, in starejše med 55. in 65. letom starosti. Prvo je posledica s trgom dela neusklajene izobrazbene in kvalifikacijske strukture prebivalstva, predvsem mladih, in drugo, v tej starostni kategoriji imamo najnižji odstotek delovno aktivnega prebivalstva v celotni EU, zaradi premajhne skrbi v podjetjih in družbenih podsistemih, da bi zaposleni med delom ohranjali in nadgrajevali svoja znanja in spretnosti. Slovenska družba se tako kot tudi preostali del EU nahaja v 4. industrijski revoluciji. Nekateri to novo nastajajočo družbo imenujejo tudi družbo znanja. To pa pomeni, da znanja in njihova ustrezna razporeditev postajajo osnovni predpogoj za uspešno gospodarjenje.
V SLS izhajamo iz prepričanja, da je brezposelnost moralno in družbeno nesprejemljiva, ker jemlje človeku njegovo vrednost in dostojanstvo, istočasno pa onemogoča gospodarsko rast in uspešnejše gospodarjenje. Zato se zavzemamo za uvedbo dualnega sistema izobraževanja – vajeništva, kot ga poznajo tiste evropske države z zanemarljivo majhno mladinsko brezposelnostjo, npr. Avstrija in Nemčija.
Druga na listi sprememb se nanaša na uskladitev izobraževalnega sistema s trgom dela, sedanjim in pričakovanim. V vseh državno financiranih programih srednjega in terciarnega izobraževanja bomo izpeljali povečanja oziroma omejitve vpisa z ozirom na to, ali so diplomanti teh programov iskani ali pa težko oziroma nezaposljivi na trgu dela. Zaposlenost diplomantov šest mesecev po diplomi bo ključni kazalnik pri odobritvi vpisa. Vpis na deficitarne poklice bomo dodatno spodbujali s štipendijami.
Jasno je, da so pričakovani osebni dohodki močan dejavnik pri vpisu mladih v določene izobraževalne programe. Zato bomo izpeljali vsaj v podjetjih v pretežno državni lasti in družbenih podsistemih prevrednotenje delovnih mest, ki se sedaj pretežno vrednotijo po delovni dobi in stopnji izobrazbe tako, da jim bomo dodali faktor iskanosti poklica na trgu dela. Ta naj bi znašal od 0,75 za poklice s številnimi brezposelnimi do 1,25 za poklice, ki so iskani na trgu dela.
Zavedamo se, da politika ne more podjetjem predpisovati, kako naj skrbijo za svoje zaposlene. Lahko pa jih spodbuja k družbeno bolj odgovornemu ravnanju. Zato bomo stroške, ki jih bodo podjetja imela s permanentnim izobraževanjem in predvsem usposabljanjem svojih zaposlenih davčno v celoti razbremenili. Verjamemo, da bomo tako zmanjšali odstotek delovno neaktivnega prebivalstva, starejšega od 55 let.
ZAKLJUČEK
V SLS se zavedamo, da ima slovenska javnost dokaj kritičen odnos do sprememb. Zato smo se pri pripravi našega gospodarskega programa omejili na malo število ključnih reform, tistih, ki bodo slovenskemu gospodarstvu v bodočnosti omogočile uspešnejše gospodarjenje in imele tako pozitiven vpliv na standard in zaposljivost Slovencev. Pri izdelavi tega programa nas je vodila misel znanega profesorja Davida S. Landes-a na Harvard School of Economics, ki jo je zapisal v svoji knjigi Bogastvo in revščina narodov (The Wealth and Poverty of the Nations), da so uspešne samo tiste države, ki so v času krize izpeljale potrebne reforme. Verjamemo, da so predstavljene reforme tiste, ki bodo Slovenijo vodile v boljšo prihodnost in njo in njene prebivalce obvarovale revščine.
prof. dr. Andrej Umek, vodja Strokovnega sveta pri predsedniku SLS
