Ljubljana, 27. januar 2017

Ko nekdo, ki ga poznaš, odide, ne moreš verjeti , da je to res. Kljub temu, da se zdravnik skoraj dnevno srečuje z biološkim koncem življenja, da tega, da o tem še posebej ko si starejši pogosto razmišljaš, niti ne omenjam, je smrt vedno težko sprejemljiva. Težko je, ko odide nekdo, s komer si v profesionalnem življenju preživel dober del svojega življenja. Še težje je, ko odide človek, ki je v svojo okolico vedno  prinašal sproščenost, neposrednost. Bil je večni optimist, ki je znal ta optimizem prenašati tudi na svojo okolico, na kolege zdravnice in zdravnike in na vse sodelavce. Vse to je bila verjetno posledica njegove osebnostne strukture in brez dvoma tudi njegovega svetovljanstva. V svojem življenju je daleč presegel meje svoje ljubljene Slovenije, podrobneje spoznal naravo in temperament ljudi v Skandinaviji kot tudi v Združenih državah Amerike, kamor ga je zanesla profesionalna pot. Že dejstvo, da je bil sposoben uspešno delati v tako različnih in tekmovalnih okoljih veliko pove o njegovem značaju in sposobnostih. Bil je tudi poliglot saj je obvladal angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, srbohrvaščino in pasivno tudi italjanščino.

Dr. Marjan Jereb se je rodil v Ljubljani leta 1930. Klasično gimnazijo in Medicinsko fakulteto je končal v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani leta 1961. Za tem je 12 let delal na Karolinski univerzi v Stockholmu, kjer je opravil specializacijo iz radiologije. Kasneje, v letih od 1971 do 1975 in od 1977 do 1984, je delal na radiološkem oddelku State University of New York, Downstate Medical Center in Kings Courts Hospital New York City. V vmesnem obdobju dveh let je delal na radiološkem oddelku UKC LJ. Po dokončni vrnitvi v Slovenijo je od 1984 do 1996 delal na Inštitutu Golnik. Kariero uspešnega, mednarodno uveljavljenega zdravnika je zaključil kot minister za zdravstvo v vladi dr. Janeza Drnovška od 1997 do 2000 kot predstavnik SLS. Po koncu profesionalne poti je z veseljem opravljal mentorstvo številnim mladim zdravnikom na področju radiologije in pulmologije.

Ob zaključku uspešne kariere zdravnika je kot minister za zdravstvo vzpostavil tvorno sodelovanje ministrstva za zdravstvo, Zdravniške zbornice Slovenije, Zdravniškega društva Slovenije, sindikatov ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zelo pomemben je  njegov prispevek na področju kakovosti delovanja zdravstva in varnosti za bolnike. Žal smo na tem področju sedaj v velikem zaostanku. V politiki je skupaj z soprogo go. prof. dr. Berto Jereb, dr. med., ostal zvest SLS.  Kot že zapisano, je leta 1997 kot predstavnik SLS sprejel mesto ministra za zdravstvo. Kot ministra, svetovljana, demokrata odprtega za dialog, v katerem je cenil argumente, so ga spoštovali kolegi v vladi in kolegi v koalicijskih strankah. Bil je človek, katerega stališče je bilo cenjeno in upoštevano. Vedno je bil kritičen, vendar strpen intelektualec, spoštovan od kolegov in študentov medicine. V delovanju politike in tudi stroke si je vedno prizadeval za pošteno delo. Menil je, da je prav SLS kot ljudska stranka tista, ki lahko z vztrajnostjo in doslednostjo prispeva k vzpostavitvi pravnega reda in omogoči vsem ljudem v Sloveniji dostojno življenje z poštenim delom. Zavedal se je in tudi poudarjal, da Slovenci imamo takšno tradicijo.

Imel sem čast in priložnost, da sem kar nekaj let delal z dr. Marjanom Jerebom. Prav zaradi njegovega strokovnega dela in njegovega umirjenega načina komuniciranja je bil med sodelavci zelo priljubljen. Med kolege je prinašal mir, sigurnost. Tudi ob naših napačnih presojah je vedno deloval obzirno in spoštljivo izključno na osebni ravni. Strokovni sestanki z njim so bili vedno sproščeni, istočasno pa vedno poučni.  Kako drugače, kot ravnamo danes!

Ob odhodu dr. Marjana Jereba, dr. med, in pregledu njegovega dela je pred nami slika človeka z veliko začetnico, človeka, ki je vedno živel v »ozadju«, skromno, brez izpostavljanja. Takih ljudi nam danes v Sloveniji žal primanjkuje.

prim. Janez Remškar, dr. med.