Članek
Objavljeno Feb 07, 2017
Ljubljana, 7. februar 2017 – »Evropska unija je v osnovi dober in plemenit projekt, vendar pa so se v četrt stoletja od podpisa Maastrichtske pogodbe svetovne in notranje razmere EU spremenile v tolikšni meri, da verjamem, da je nujen premislek o naši prihodnosti. V letu in pol, od začetka migrantske krize se je tako v Sloveniji kot tudi v EU izkazalo, da skupna evropska varnostna politika ne deluje, ni učinkovita. Večje države, ki so na evropskem političnem parketu tudi močnejše akterke, so nasedle kapitalu in svoja vrata na stežaj odprla migrantom. Ceno so plačali ljudje, žrtve terorističnih napadov, ki so se nato zvrstili v Bruslju, Parizu, Nici, …« ob 25. obletnici podpisa Maastrichtske pogodbe opozarja predsednik SLS mag. Marko Zidanšek.
EU je poleg priprave na enotno valuto, evro, s to pogodbo utemeljila tri stebre delovanja_ steber evropske skupnosti, skupne zunanje in varnostne politike ter policijskega in pravosodnega sodelovanja.
»Dolgotrajna gospodarska kriza, izstop Velike Britanije iz EU, kriza v Grčiji, predvsem pa migrantska kriza in teroristični napadi na evropskih tleh so pokazatelji, da skupna evropska politika ne deluje več, kot bi morala. Kot smo v SLS že opozarjali, je na zmanjšanje stopnje varnosti v Evropi najverjetneje vplivalo tudi neizvajanje schengenskih ukrepov, saj se Evropska unija ni dovolj učinkovito in enotno odzvala na izzive in to jo je destabiliziralo. Čas je za novo pogodbo, ki bo odnose definirala v skladu s sedanjimi razmerami. Potrebujemo del skupne evropske policije, vojske, obalne straže, manjše države, ki so polnopravne članice EU, pa morajo imeti enakovreden vpliv kot največje. Evropske institucije morajo postati prožnejše in bolj odzivne,« ugotavlja mag. Zidanšek, ki del vzroka za sedanje stanje pripisuje tudi neodzivnosti, nepripravljenosti evropskih institucij na pričakovan razvoj dogodkov v migrantski krizi in okorelosti.
EU je poleg priprave na enotno valuto, evro, s to pogodbo utemeljila tri stebre delovanja_ steber evropske skupnosti, skupne zunanje in varnostne politike ter policijskega in pravosodnega sodelovanja.
»Dolgotrajna gospodarska kriza, izstop Velike Britanije iz EU, kriza v Grčiji, predvsem pa migrantska kriza in teroristični napadi na evropskih tleh so pokazatelji, da skupna evropska politika ne deluje več, kot bi morala. Kot smo v SLS že opozarjali, je na zmanjšanje stopnje varnosti v Evropi najverjetneje vplivalo tudi neizvajanje schengenskih ukrepov, saj se Evropska unija ni dovolj učinkovito in enotno odzvala na izzive in to jo je destabiliziralo. Čas je za novo pogodbo, ki bo odnose definirala v skladu s sedanjimi razmerami. Potrebujemo del skupne evropske policije, vojske, obalne straže, manjše države, ki so polnopravne članice EU, pa morajo imeti enakovreden vpliv kot največje. Evropske institucije morajo postati prožnejše in bolj odzivne,« ugotavlja mag. Zidanšek, ki del vzroka za sedanje stanje pripisuje tudi neodzivnosti, nepripravljenosti evropskih institucij na pričakovan razvoj dogodkov v migrantski krizi in okorelosti.
Feb 07, 2017