Ljubljana, 9. februar 2017 – Jutri se pričenjajo informativni dnevi, ko bodo učenci in dijaki v mnogih izobraževalnih ustanovah prisluhnili predstavitvam programov, ter se nato do 3. marca odločili o nadaljevanju svojega izobraževanja. »Ponovno pozivamo, da mora Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS začeti objavljati ključne statistike študijskih programov, ki bi s konkretnimi podatki o zaposljivosti poklicnih tehnikov, gimnazijskih maturantov in diplomantov bodočim dijakom in študentom pomagala pri njihovi odločitvi. Mladim, ki bodo te dni obiskovali informativne dneve, pa želim prijetno izkušnjo in pametno odločitev glede svoje prihodnosti,« sporoča predsednik SLS mag. Marko Zidanšek.

Objavljanje teh podatkov je prvi korak do uravnoteženja razmerja pri vpisu v poklicno ali splošno sekundarno izobraževanje, kjer se več učencev odloči za splošno gimnazijo, ter razmerje pri vpisu na družboslovne in naravoslovne oz. tehnične smeri, ki je sedaj močno nagnjeno v prid družboslovju. Obenem je prav na tem področju izobraženih tudi največ mladih brezposelnih ljudi. To nesorazmerje nadalje vpliva na gospodarstvo, kjer primanjkuje ustrezno izobraženih kadrov, zaradi socialne stiske brezposelnih mladih pa tudi na njihovo kasnejšo odločitev za ustvarjanje lastne družine, zato se struktura prebivalstva stara. Če si torej želi Slovenija želi zagotoviti uspešnejše in bolj konkurenčno gospodarstvo in socialni mir, mora odpraviti nesorazmerja v izobraževalnem sistemu in dokončati prehod v družbo znanja.

Trije ključni cilji, ki smo jih zapisali v našem programu dobrega gospodarja, bodo s spodbujanjem kakovostnega znanja pomagali slovenski družbi postati ustvarjalna, konkurenčna in bogata, so_

• Petinsedemdeset odstotkov mlade generacije mora srednjo šolo končati z zaposljivim poklicem. Zato podpiramo uvedbo dualnega sistema – vajeništva. Pri tem je treba zagotoviti tako imenovano »drugo pot«, ki vsem omogoča dostop tudi do najvišjih izobrazbenih nazivov.


• Omejiti je treba vpis na terciarno izobraževanje na približno 40 odstotkov generacije. Dodatno je treba vpisno politiko med posameznimi študijskimi programi voditi tako, da bo zagotovljena zaposljiva izobrazbena struktura.


• Težko ali nezaposljivim osebam s končanim sekundarnim ali terciarnim izobraževanjem je treba omogočiti hitre prekvalifikacije v zaposljive poklice.