Članek
Objavljeno Feb 21, 2017
Ljubljana, 21. februar 2017 – Občinski odbor SLS Piran, ki ga vodi Anton Škof, je v okviru javne obravnave celostne prometne strategije (CPS) Občine Piran podal pripombe in komentarje v zvezi z načrtovano prometno strategijo v Portorožu. Kot so zapisali, je njihov glavni pomislek, da snovalci strategije niso upoštevali navodil za dobro prakso iz evropske direktive, »ki navaja promoviranje redukcije prometa in načrtovanja transportnih poti na lokalni in nacionalni ravni s poudarkom na zmanjšanju uporabe avtomobilov«.
Zaradi neevropskih razmer na področju hrupa je Slovenija že dobila opomin EU, Evropska komisija pa je proti državi sprožila postopek. Nadalje kot problematično vidijo onesnaženost zraka, na škodljive posledice za zdravje pa opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kot v dopisu poudarja Anton Škof, se je do že izdelanih rešitev treba opredeliti in jih v CPS ustrezno popraviti, saj je parcialno reševanje »celostne« rešitve popolnoma nesmiselno in nestrokovno.
Glavni predlogi OO SLS Piran_
Dopis OO SLS Piran v nadaljevanju podajamo v celoti in vas vabimo k branju.
***
Občina Piran
Urad župana in Občinski svet Piran
Tartinijev trg 2
6330 Piran
Občinski odbor SLS Piran, pošilja pripombe in komentarje "CI Portorož" k CPS Občine Piran, s katerimi soglašamo in jih podpiramo, v zvezi z načrtovano prometno strategijo v Portorožu.
Komentarji k CPS Občine Piran_ območje Portoroža
Predstavljena celostna prometna strategija ohranja cestni promet v Portorožu nespremenjen. Od izdelovalcev, ki so strokovnjaki s področja urejanja prometa in prostora, pričakujemo smernice za celostno urejanje cestnega prometa v Portorožu do leta 2022 in nadalje koncept smiselne končne prometne ureditve po vzoru mondenih turističnih naselij, kar je Portorož že bil. Portorož danes predstavlja zgolj komunikacijsko povezavo – koridor med Lucijo in Bernardinom oz. Piranom.
Nedopustno je, da izdelovalci ne upoštevajo navodil za dobro prakso po evropski direktivi END (Towards Sustainable Urban Transport Policies, glej SMILE local experiences database na www.smileeurope.org), ki navaja promoviranje redukcije prometa in načrtovanja transportnih poti na lokalni in nacionalni ravni s poudarkom na zmanjšanju uporabe avtomobilov.
Slovenija je že dobila Opomin EU, Evropska komisija pa je potrdila, da je sprožila (začela) ustrezni postopek proti naši državi zaradi neevropskih razmer na področju hrupa, ki ga promet nedvomno ustvarja.
Slovenija sodi med države z najbolj onesnaženim zrakom, posebno v zimskem času (MOP, ARSO). Odsotnost hrupa in izpušnih plinov je eden pomembnih kazalcev kakovosti življenja. Več ko je hrupa in emisij, slabša je kakovost življenja. Hrup je neželena in zdravju škodljiva oblika zvoka. Obremenjevanje ljudi s hrupom in emisijami, ne škodi samo njihovemu dobremu počutju, pač pa lahko povzroči trajna poškodovanja zdravja. Smernice, ki jih je leta 2009 izdala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), izhajajo v svojih priporočilih iz dokazov, da imata hrup in emisije za posledico_
Proizvodnja hrupa in dodatnih škodljivih emisij, je nelegitimno polaščanje javnega dobra, kar zračni prostor Portoroža prav gotovo je in kršitev ustavne pravice državljana do zdravega življenjskega okolja. (72.člen Ustave) Zgoščevanje in načrtovanje dodatnega prometa na novem segmentu v kraju samem, ni le kršitev ustave, zakona in drugih predpisov v zvezi z zdravjem in dobrim počutjem, temveč hud poseg v osebno integriteto posameznika.
Hrup cestnega prometa in strupene emisije (tudi različne parkovne kosilnice in razpihovalniki suhega listja), so resno škodljivi za zdravje ljudi. Formalno je od Lucije skozi Portorož, prometna cona 30km, ki jo vozniki in motoristi komajda upoštevajo. Koprska cesta, ki se iz Portoroža, po serpentinah, z drevoredom stoletnih lip in platan, vije v smeri proti Valeti, mimo stanovanjskih hiš in gostišča Tomi, je pravo dirkališče, poligon za hitrost, ker ni nobenih omejitev. Ta hrup, posebno v nočnih urah, dobesedno »para ušesa«, prodira v bivalne prostore skozi stene, zaprta okna, žaluzije, spuščene rolete, zasteklitve balkonov!!!
Žal se dosedanja neučinkovitost občinskih služb, inšpekcij, policije in samega župana – zdravnika, kaže v neupoštevanju, znanstveno dokazanih škodljivosti zaradi izpostavljenosti hrupu neželenega porekla, čemur sledijo številne stresne situacije, vrsta negativnih učinkov, z dokazanimi motnjami v komunikaciji, utrujenosti, nerazumevanju, negativnimi vplivi na spanje, saj hrup deluje kot generalni stresor, aktivira več fizioloških sistemov, povzroča spremembe, kot so povišanje krvnega pritiska, srčnega utripa ter vazokonstrikcijo. Izpostavljenost hrupu onemogoča zbrano duševno delo, storilnost in kvaliteto, zmanjšuje koncentracijo; vpliva na dihanje, mišični tonus, na presnavljanje, negativno vpliva na živčni sistem.
Dobro poznana je izguba sluha ter negativnega vpliva na kardiovaskularni in nevrološki sistem. V strokovni literaturi je tveganje zaradi hrupnega okolja opisano s terminom »tveganje okvare«.
Ukrepi proti hrupu in škodljivim emisijam so zato nujni in morajo biti takojšnji, tako zaradi telesnega in duševnega zdravja krajevnega prebivalstva, kot zaradi dobrega počutja turistov.
Predlogi za ureditev razmer, ki ne terjajo vrtoglavih finančnih sredstev, so sledeči:
Moto trajnostnega turizma je_ Eko destinacija, eko mobilnost!
Izdelovalci so povzeli že izdelano idejno zasnovo ureditve brezprometne cone pred starim hotelom Palace. To ni rešitev urejanja prometa, ki poteka vzdolž celotnega naselja, niti dodana vrednost k že izdelani zasnovi. Brezprometna cona bi morala biti v območju vse od hotela Metropol do skladišč soli oz. vsaj do hotela Marko (z izjemami glede dostave in prebivalcev).
Izdelovalci so pav tako zgolj povzeli izvedbo dveh krožišč na Koprski cesti (ob stiku z ulico Obala in Senčno potjo). Informacije ali je izdelovalcem znana vsebina OPPN Kaštel, ki predvideva največjo stavbo v Portorožu, z ogromno kletno garažo, ni. Stavba bo bistveno vplivala na prometni režim. V takratni prometni študiji je bilo navedeno tangirano območje bistveno manjše od dejanskega.
Upoštevati je potrebno ves sedanji promet po Senčni poti (Senčna pot je dolga ulica, ki poteka od parka ob Koprski cesti pa vse do Lucije). CPS bi morala upoštevati vse programe v predvideni predimenzionirani stavbi, saj je generacija prometa od dejavnosti do dejavnosti različna.
V kolikor bi vsaj v prvi fazi ulica Obala ostala takšna kot je, je glede na sistematiko cestnega omrežja bolj smiselno Senčno pot (cesta nižjega reda-javna pot) priključiti na ulico Obala, ki ima status zbirne ceste in ne neposredno na regionalno cesto. Vsak nov priključek na cesto višjega reda zmanjšuje njeno prepustnost. Odsek Senčne poti od št. 1 do št. 9 naj bo dvosmeren samo za stanovalce, da se jim zagotovi normalen in neoviran dostop do njihovih objektov, saj bodo sicer zelo ovirani na poti od doma in domov. Kako bo rešena dostava s kamioni prav tako ni znano. Ponovno je povsem nedopustno, da se tudi skladno z novo CPS generira povečanje cestnega prometa v središču kraja, tik ob stavbah, ki so zavarovane kot kulturna dediščina (Senčna pot 1, 5 in 9).
Ukinitev avtobusnega postajališča je za center turističnega kraja nepremišljena poteza, saj je taka točka za prevoz turistov in ljudi na mestnih in primestnih linijah nujno potrebna. Obstoječe postajališče zelo dobro služi svojemu namenu, zato bi bila njegova prestavitev iz centra Portoroža neutemeljena.
Evropske direktive narekujejo zmanjševanje in ukinjanje prometa v naseljih. CPS pa se do tega sploh ni opredelila. Promet, kot je obstoječ in zasnovan z OPPN v središču kraja, bistveno povečuje hrup ne le na območju stanovanjskih objektov, temveč tudi na celotnem območju turističnega kraja zaradi spremembe prometnega režima.
Povečevanje parkirnih površin v kraju samem in ne na obrobju le-tega generira povečevanje prometa. Izdelovalci CPS v predimenzionirani stavbi predvideni z OPPN Kaštel, niso upoštevali cca.800! parkirnih mest, prav tako tudi ne tiste predvidene z OPPN Valeta.
Dolgoročna smiselna rešitev bi bila uvedba zaledne ceste iz katere bi se navzdol napajal celotni Portorož ali pa ureditev vzdolžnega prometa pod nivojem terena, da si parter oddahne od vseh izpušnih plinov. Vendar je za eno ali drugo rešitev potrebno smernice in ukrepe začeti takoj in ne šele čez pet let, saj je vsem jasno, da je takšna rešitev dolgotrajen proces.
Prostorske ureditve, kjer je danes izjemnega pomena urejanje prometnih površin, in gradnja objektov mestotvornega značaja niso zamenljive kot začasni in pomožni objekti npr. kioskov. Izdelovalci prostorskih zasnov bi morali prostor skrbno preučiti in ob upoštevanju strokovnih predpisov upoštevati tudi vse vidike oblikovanja prostora, naravne in stavbne dediščine, občina pa poleg kapitala skrbeti predvsem za trajnostni razvoj kraja in ohranjanje kvalitetnih elementov le-tega.
CPS se mora obdelati v skladu z zahtevami iz vsebin EU Okoljevarstvenih direktiv, kot so za področje varstva pred hrupom, za področje varstva zraka, energetske porabe, porabe zemljišč (področje zemeljskih tal kot zaščitenega neobnovljivega vira), in ob tem racionalnosti celotne zamisli v strategiji – prednost mora imeti ustrezno razmeščanje urbanih dejavnosti, ustrezno načrtovanje javnega prometa, kolesarskega in peš prometa ter optimalna realizacija tega (operativni program realizacije, s termini, finančnim ogrodjem, itd..), potem šele sledi temu podrejeno načrtovanje prometnic in površin za promet za individualni motorni promet!
Do že izdelanih rešitev se je potrebno opredeliti in jih v CPS ustrezno popraviti, saj je parcialno reševanje »celostne« rešitve popolnoma nesmiselno in nestrokovno.
Povzetek:
Konkretni predlogi za doseganje zgoraj navedenega_
Anton Škof
predsednik OO SLS Piran
***
Zaradi neevropskih razmer na področju hrupa je Slovenija že dobila opomin EU, Evropska komisija pa je proti državi sprožila postopek. Nadalje kot problematično vidijo onesnaženost zraka, na škodljive posledice za zdravje pa opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kot v dopisu poudarja Anton Škof, se je do že izdelanih rešitev treba opredeliti in jih v CPS ustrezno popraviti, saj je parcialno reševanje »celostne« rešitve popolnoma nesmiselno in nestrokovno.
Glavni predlogi OO SLS Piran_
- Zmanjšanje prometnih površin v središču kraja, kar posledično pomeni bolj zdravo življenjsko okolje (manj hrupa, manj izpušnih plinov).
- Prednost javnim prevoznim sredstvom.
- Zmanjšanje masovnih parkirnih površin, ki generirajo povečevanje prometa, v središču kraja.
- Uvajanje dodatnih ukrepov za omejevanje hitrosti prometa.
- Upoštevanje morja kot odlične transportne poti, predvsem za javni prevoz.
Dopis OO SLS Piran v nadaljevanju podajamo v celoti in vas vabimo k branju.
***
Občina Piran
Urad župana in Občinski svet Piran
Tartinijev trg 2
6330 Piran
Občinski odbor SLS Piran, pošilja pripombe in komentarje "CI Portorož" k CPS Občine Piran, s katerimi soglašamo in jih podpiramo, v zvezi z načrtovano prometno strategijo v Portorožu.
Komentarji k CPS Občine Piran_ območje Portoroža
Predstavljena celostna prometna strategija ohranja cestni promet v Portorožu nespremenjen. Od izdelovalcev, ki so strokovnjaki s področja urejanja prometa in prostora, pričakujemo smernice za celostno urejanje cestnega prometa v Portorožu do leta 2022 in nadalje koncept smiselne končne prometne ureditve po vzoru mondenih turističnih naselij, kar je Portorož že bil. Portorož danes predstavlja zgolj komunikacijsko povezavo – koridor med Lucijo in Bernardinom oz. Piranom.
Nedopustno je, da izdelovalci ne upoštevajo navodil za dobro prakso po evropski direktivi END (Towards Sustainable Urban Transport Policies, glej SMILE local experiences database na www.smileeurope.org), ki navaja promoviranje redukcije prometa in načrtovanja transportnih poti na lokalni in nacionalni ravni s poudarkom na zmanjšanju uporabe avtomobilov.
Slovenija je že dobila Opomin EU, Evropska komisija pa je potrdila, da je sprožila (začela) ustrezni postopek proti naši državi zaradi neevropskih razmer na področju hrupa, ki ga promet nedvomno ustvarja.
Slovenija sodi med države z najbolj onesnaženim zrakom, posebno v zimskem času (MOP, ARSO). Odsotnost hrupa in izpušnih plinov je eden pomembnih kazalcev kakovosti življenja. Več ko je hrupa in emisij, slabša je kakovost življenja. Hrup je neželena in zdravju škodljiva oblika zvoka. Obremenjevanje ljudi s hrupom in emisijami, ne škodi samo njihovemu dobremu počutju, pač pa lahko povzroči trajna poškodovanja zdravja. Smernice, ki jih je leta 2009 izdala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), izhajajo v svojih priporočilih iz dokazov, da imata hrup in emisije za posledico_
- zmanjšanje opravilne sposobnosti
- bolezni srca in ožilja
- bolezni dihal
- poškodbe sluha
- motnje spanja
Proizvodnja hrupa in dodatnih škodljivih emisij, je nelegitimno polaščanje javnega dobra, kar zračni prostor Portoroža prav gotovo je in kršitev ustavne pravice državljana do zdravega življenjskega okolja. (72.člen Ustave) Zgoščevanje in načrtovanje dodatnega prometa na novem segmentu v kraju samem, ni le kršitev ustave, zakona in drugih predpisov v zvezi z zdravjem in dobrim počutjem, temveč hud poseg v osebno integriteto posameznika.
Hrup cestnega prometa in strupene emisije (tudi različne parkovne kosilnice in razpihovalniki suhega listja), so resno škodljivi za zdravje ljudi. Formalno je od Lucije skozi Portorož, prometna cona 30km, ki jo vozniki in motoristi komajda upoštevajo. Koprska cesta, ki se iz Portoroža, po serpentinah, z drevoredom stoletnih lip in platan, vije v smeri proti Valeti, mimo stanovanjskih hiš in gostišča Tomi, je pravo dirkališče, poligon za hitrost, ker ni nobenih omejitev. Ta hrup, posebno v nočnih urah, dobesedno »para ušesa«, prodira v bivalne prostore skozi stene, zaprta okna, žaluzije, spuščene rolete, zasteklitve balkonov!!!
Žal se dosedanja neučinkovitost občinskih služb, inšpekcij, policije in samega župana – zdravnika, kaže v neupoštevanju, znanstveno dokazanih škodljivosti zaradi izpostavljenosti hrupu neželenega porekla, čemur sledijo številne stresne situacije, vrsta negativnih učinkov, z dokazanimi motnjami v komunikaciji, utrujenosti, nerazumevanju, negativnimi vplivi na spanje, saj hrup deluje kot generalni stresor, aktivira več fizioloških sistemov, povzroča spremembe, kot so povišanje krvnega pritiska, srčnega utripa ter vazokonstrikcijo. Izpostavljenost hrupu onemogoča zbrano duševno delo, storilnost in kvaliteto, zmanjšuje koncentracijo; vpliva na dihanje, mišični tonus, na presnavljanje, negativno vpliva na živčni sistem.
Dobro poznana je izguba sluha ter negativnega vpliva na kardiovaskularni in nevrološki sistem. V strokovni literaturi je tveganje zaradi hrupnega okolja opisano s terminom »tveganje okvare«.
Ukrepi proti hrupu in škodljivim emisijam so zato nujni in morajo biti takojšnji, tako zaradi telesnega in duševnega zdravja krajevnega prebivalstva, kot zaradi dobrega počutja turistov.
Predlogi za ureditev razmer, ki ne terjajo vrtoglavih finančnih sredstev, so sledeči:
- Oznako kraja Portorož prestaviti k gostišču Tomi. Odličen zgled sta občini Izola in Koper.
- Prepoved uporabe težkih motorjev od 22h do 6h. Prepoved dostopa težkim motorjem do samega središča kraja, po zgledu uglednih turističnih destinacij v Italiji, Avstriji in drugje.
- Avtobusi (razen lokalne povezave) in tovornjaki naj ne uporabljajo ceste po serpentinah, temveč cesto z vrha Valete poti Luciji.
- Uvedba enosmerne ceste z Valete po Koprski cesti v Portorož (s pločnikom, vsaj od gostišča Tomi proti izteku ceste ob obali, kar bi občani in turisti s pridom uporabljali) in povratek proti Kopru, bodisi čez Lucijo ali Beli križ. Pomanjkanje pločnikov in ustreznih cestnih osvetlitev je dolgoletni problem.
- Na enosmerni cesti z Valete proti Portorožu, tudi uvedba cik-cak oznak na cestišču, zaradi malomarnih, brezvestnih voznikov.
- Priporočilo za uvedbo električnih skuterjev.
Moto trajnostnega turizma je_ Eko destinacija, eko mobilnost!
Izdelovalci so povzeli že izdelano idejno zasnovo ureditve brezprometne cone pred starim hotelom Palace. To ni rešitev urejanja prometa, ki poteka vzdolž celotnega naselja, niti dodana vrednost k že izdelani zasnovi. Brezprometna cona bi morala biti v območju vse od hotela Metropol do skladišč soli oz. vsaj do hotela Marko (z izjemami glede dostave in prebivalcev).
Izdelovalci so pav tako zgolj povzeli izvedbo dveh krožišč na Koprski cesti (ob stiku z ulico Obala in Senčno potjo). Informacije ali je izdelovalcem znana vsebina OPPN Kaštel, ki predvideva največjo stavbo v Portorožu, z ogromno kletno garažo, ni. Stavba bo bistveno vplivala na prometni režim. V takratni prometni študiji je bilo navedeno tangirano območje bistveno manjše od dejanskega.
Upoštevati je potrebno ves sedanji promet po Senčni poti (Senčna pot je dolga ulica, ki poteka od parka ob Koprski cesti pa vse do Lucije). CPS bi morala upoštevati vse programe v predvideni predimenzionirani stavbi, saj je generacija prometa od dejavnosti do dejavnosti različna.
V kolikor bi vsaj v prvi fazi ulica Obala ostala takšna kot je, je glede na sistematiko cestnega omrežja bolj smiselno Senčno pot (cesta nižjega reda-javna pot) priključiti na ulico Obala, ki ima status zbirne ceste in ne neposredno na regionalno cesto. Vsak nov priključek na cesto višjega reda zmanjšuje njeno prepustnost. Odsek Senčne poti od št. 1 do št. 9 naj bo dvosmeren samo za stanovalce, da se jim zagotovi normalen in neoviran dostop do njihovih objektov, saj bodo sicer zelo ovirani na poti od doma in domov. Kako bo rešena dostava s kamioni prav tako ni znano. Ponovno je povsem nedopustno, da se tudi skladno z novo CPS generira povečanje cestnega prometa v središču kraja, tik ob stavbah, ki so zavarovane kot kulturna dediščina (Senčna pot 1, 5 in 9).
Ukinitev avtobusnega postajališča je za center turističnega kraja nepremišljena poteza, saj je taka točka za prevoz turistov in ljudi na mestnih in primestnih linijah nujno potrebna. Obstoječe postajališče zelo dobro služi svojemu namenu, zato bi bila njegova prestavitev iz centra Portoroža neutemeljena.
Evropske direktive narekujejo zmanjševanje in ukinjanje prometa v naseljih. CPS pa se do tega sploh ni opredelila. Promet, kot je obstoječ in zasnovan z OPPN v središču kraja, bistveno povečuje hrup ne le na območju stanovanjskih objektov, temveč tudi na celotnem območju turističnega kraja zaradi spremembe prometnega režima.
Povečevanje parkirnih površin v kraju samem in ne na obrobju le-tega generira povečevanje prometa. Izdelovalci CPS v predimenzionirani stavbi predvideni z OPPN Kaštel, niso upoštevali cca.800! parkirnih mest, prav tako tudi ne tiste predvidene z OPPN Valeta.
Dolgoročna smiselna rešitev bi bila uvedba zaledne ceste iz katere bi se navzdol napajal celotni Portorož ali pa ureditev vzdolžnega prometa pod nivojem terena, da si parter oddahne od vseh izpušnih plinov. Vendar je za eno ali drugo rešitev potrebno smernice in ukrepe začeti takoj in ne šele čez pet let, saj je vsem jasno, da je takšna rešitev dolgotrajen proces.
Prostorske ureditve, kjer je danes izjemnega pomena urejanje prometnih površin, in gradnja objektov mestotvornega značaja niso zamenljive kot začasni in pomožni objekti npr. kioskov. Izdelovalci prostorskih zasnov bi morali prostor skrbno preučiti in ob upoštevanju strokovnih predpisov upoštevati tudi vse vidike oblikovanja prostora, naravne in stavbne dediščine, občina pa poleg kapitala skrbeti predvsem za trajnostni razvoj kraja in ohranjanje kvalitetnih elementov le-tega.
CPS se mora obdelati v skladu z zahtevami iz vsebin EU Okoljevarstvenih direktiv, kot so za področje varstva pred hrupom, za področje varstva zraka, energetske porabe, porabe zemljišč (področje zemeljskih tal kot zaščitenega neobnovljivega vira), in ob tem racionalnosti celotne zamisli v strategiji – prednost mora imeti ustrezno razmeščanje urbanih dejavnosti, ustrezno načrtovanje javnega prometa, kolesarskega in peš prometa ter optimalna realizacija tega (operativni program realizacije, s termini, finančnim ogrodjem, itd..), potem šele sledi temu podrejeno načrtovanje prometnic in površin za promet za individualni motorni promet!
Do že izdelanih rešitev se je potrebno opredeliti in jih v CPS ustrezno popraviti, saj je parcialno reševanje »celostne« rešitve popolnoma nesmiselno in nestrokovno.
Povzetek:
- Zmanjšanje prometnih površin v središču kraja, kar posledično pomeni bolj zdravo življenjsko okolje (manj hrupa, manj izpušnih plinov).
- Prednost javnim prevoznim sredstvom.
- Zmanjšanje masovnih parkirnih površin, ki generirajo povečevanje prometa, v središču kraja.
- Uvajanje dodatnih ukrepov za omejevanje hitrosti prometa.
- Upoštevanje morja, kot odlične transportne poti, predvsem za javni prevoz.
Konkretni predlogi za doseganje zgoraj navedenega_
- Uvedba brezprometne cone od hotela Metropol do hotela Marko.
- Izgradnja parkirnih hiš na obrobju kraja in ne v kraju samem (ne na območju Kaštel in Valeta).
- Nov sistem navezovanja Senčne poti na državno cesto.
- Upoštevanje zaščitenih! naravnih in kulturnih vrednot (prometnice morajo biti njim podrejene) – drevored platan na Koprski cesti in stanovanjske stavbe Senčna pot 1, 5 in 9.
- Oznako kraja Portorož prestaviti k gostišču Tomi. Odličen zgled sta občini Izola in Koper.
- Prepoved uporabe težkih motorjev od 22h do 6h. Prepoved dostopa težkim motorjem do samega središča kraja, po zgledu uglednih turističnih destinacij v Italiji, Avstriji in drugje.
- Avtobusi (razen lokalne povezave) in tovornjaki naj ne uporabljajo ceste po serpentinah, temveč cesto z vrha Valete poti Luciji.
- Uvedba enosmerne ceste z Valete po Koprski cesti v Portorož (s pločnikom, vsaj od gostišča Tomi proti izteku ceste ob obali, kar bi občani in turisti s pridom uporabljali) in povratek proti Kopru, bodisi čez Lucijo ali Beli križ. Pomanjkanje pločnikov in ustreznih cestnih osvetlitev je dolgoletni problem.
- Na enosmerni cesti z Valete proti Portorožu, tudi uvedba cik-cak oznak na cestišču, zaradi malomarnih, brezvestnih voznikov.
- Priporočilo za uvedbo električnih skuterjev.
Piran, 15. februar 2017
Anton Škof
predsednik OO SLS Piran
***
Feb 21, 2017