Ljubljana, 21. marec 2017 – Strokovni odbor SLS za zdravje je v odgovor na neposrečen predlog zdravstvene reforme resorne ministrice Kolar Celarc pripravil izhodišča in ključne usmeritve, ki jih mora Vlada RS upoštevati, če želi pripraviti dolgoročno učinkovito reformo, ki bo imela za glavni cilj dobrobit državljanov in gospodarno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem. Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek izpostavlja_ »Zdravstvena reforma ne sme biti niti leva niti desna, ampak pripravljena in sprejeta s širokim političnim konsenzom in v sodelovanju s stroko!«
Ključne usmeritve Strokovnega odbora SLS za zdravje podajamo v nadaljevanju.
***
član Strokovnega odbora SLS za zdravje prim. Janez Remškar, dr. med.
predsednik Strokovnega odbora SLS za zdravje mag. Tomislav Nemec
***
Ključne usmeritve Strokovnega odbora SLS za zdravje podajamo v nadaljevanju.
***
- Reforme zdravstva, ki je nujna, ni možno narediti samo s popravki veljavnih zakonov. Brez reorganizacije na vseh ravneh zdravstva bodo kakršnakoli dodatna sredstva brez bistvenega učinka. Stroka in javnost bi morala poleg predloga ZZVZZ-1 danes imeti pred seboj celoten paket zakonov, ki urejajo zdravstvo. Problemi, ki so odprti, so nedorečena mreža dejavnosti na primarnem in sekundarnem področju, pomanjkanje standardov, pomanjkanje zdravnikov, čakalne vrste, pomanjkanje nadzora, nerešeno vprašanje poklicnih bolezni in bolezni povezanih z poklicem, nerešena oskrba in nega bolnih starostnikov … to so vprašanja, to so deli celote. Z odpravljanjem le napak delov, sistem kot celota ne bo bolje deloval.
- V reformo zdravstva morajo bili vključeni vsi deležniki. Tajnost, v kateri se je npr. pripravljal trenutni predlog ZZVZZ-1 in tudi nekateri drugi zakoni, je nesprejemljiva. Vsiljevanje enostranskih rešitev, kjer ni bila vključena stroka (strokovna združenja, zdravniška zbornica) in pri katerih niso sodelovali predstavniki tako levih, kot desnih političnih strank, ni reforma, ki bi jo lahko trajneje uspešno implementirali.
- Predlog ZZVZZ-1 in sama reforma prihaja prepozno. Neprimerno je, da si ena vlada predstavlja prenos realizacije tako pomembne zakonodaje v obdobje druge vlade. Učinkovita reforma zdravstva mora biti izvedena v prvi polovici mandata, v drugi polovici sledi implementacija, za katero mora reformna ekipa prevzeti vso odgovornost.
- Učinkovito in pravično trajno financiranje. Nadomestitev socialno neprimernega dopolnilnega zavarovanja z obvezno dajatvijo je le všečna kozmetika. Dodatna dajatev ni zagotovitev učinkovitega financiranja, je le »nacionalizacija« dosedanjega dopolnilnega zavarovanja. Potrebujemo obvezno socialno zavarovanje, obvezno pogodbeno zavarovanje ter posebno zavarovanje za poškodbe pri delu oziroma za bolezni, povezane z delom. Potrebujemo tudi spremembe košarice pravic.
- Urediti je treba zdravstvene delovne, tehnološke in strokovne standarde, ki morajo biti prilagojeni ravni dejavnosti in veljati enako za zasebni in javni sektor.
- Uvedba nadzora kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev. Zagotoviti je treba takojšnje objektivno merjenje in plačevanje storitev, ne le po količini, ampak tudi po kakovosti izvajanja storitev. Pri tem morata sodelovati neodvisni organ in financer.
- Zdravstvene zavode je treba urediti kot neprofitne gospodarske službe. Poleg učinkovitega financiranje potrebujemo učinkovito izvajanje zdravstvenih storitev, česar pa ta reforma ne ureja. Prekiniti je treba s planskim administrativnim upravljanjem zavodov, uvesti sodobna orodja vodenja, vzpostaviti korelacijo med plačilom in uspešnostjo, zavodom dati možnosti, da postanejo konkurenčni najuspešnejšim v svetovnem merilu. Sedanji predlog reforme ne spodbuja konkurenčnosti med izvajalci, ni usmerjen v optimizacijo poslovanja, ampak predvsem v zagotavljanje in prerazporejanje sredstev.
- Okrepiti preventivo in odpraviti primanjkljaj zdravnikov na primarni ravni. Reforma mora preusmeriti zdravstveni sistem iz kurativnega v preventivnega, le tako se bo ob naraščajoči populaciji in staranju prebivalstva obvladoval vedno večji pritisk na veliko dražje zdravljenje na bolnišnični in klinični ravni. Pri tem mora reforma urediti tudi hitrejšo vključitev mladih zdravnikov, ki so končali študij, v samostojno delo.
- Celovito urediti problematiko drugačnih pogledov na pristope klasične medicine. Neprimerni in diskriminatorni so npr. predlogi o »kaznovanju otrok«, ki jih starši ne bodo cepili, s kratenjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta in podobna vprašanja mora reforma rešiti na drugačen način.
član Strokovnega odbora SLS za zdravje prim. Janez Remškar, dr. med.
predsednik Strokovnega odbora SLS za zdravje mag. Tomislav Nemec
***