Članek
Kje so Nemci in kje smo mi?
Objavljeno Apr 04, 2017
Ljubljana, 4. april – Prejšnji teden sem se kot zaposlena na Tajništvu SLS in predstavnica SLS udeležila študijskega obiska v Berlinu, ki ga je za mlade politike iz Hrvaške in Slovenije organiziral zagrebški Konrad Adenauer Stiftung. Namen potovanja je bil spoznati se s podobnimi aktualno-političnimi temami v Nemčiji, mladimi politiki ter krepitvi tako nemško-hrvaških kot tudi hrvaško-slovenskih odnosov. Poleg devetih uspešnih mladih politikov Hrvatske demokratske zajednice sva se iz Slovenije obiska udeležila Miha Žižek iz Nove Slovenije ter jaz, Simona Truden.  

 

PONEDELJEK V ZNAMENJU OBISKOV KAS IN CDU

Pot nas je najprej iz letališča vodila na sedež Konrad Adenauer Stiftunga, kjer sta nas pričakala Otto Bernhardt, nekdanji poslanec CDU ter sedaj neodvisni politični svetovalec KAS-a ter Dragan Čarapin, ugledni hrvaški podjetnik, ki živi v Nemčiji. Bernhardt nas je seznanil z rezultati volitev v zvezni deželi Saški, kjer je CDU kljub drugačnim javnomnenjskih raziskavam zmagala in nas opomnil, da se na raznorazne ankete ni za zanašati. Čarapin se je usmeril bolj na ekonomsko situacijo v Nemčiji ter na Hrvaškem in dejal, da je država lahko močna le takrat, ko je močno njeno gospodarstvo.

[caption id="attachment_11398" align="alignnone" width="1280"] Miha Žižek (NSi), hrvaška delegacija ter Otto Bernhardt in Dragan Čarapin na sedežu Konrad Adenauer Stiftunga. [/caption]

Nedaleč stran od KAS-a ima sedež stranka kanclerke Angele Merkel CDU (krščanski demokrati), kjer smo imeli pogovor s Claudio Hassenbach, predsednico ženske zveze CDU. Že sam vstop na sedež CDU-ja daje človeku vedeti, koliko strokovnjakov in zaposlenih dnevno oblikuje politiko desnega centra, ki ga Nemci imenujejo »Die Mitte«. Z gospo Hassenbach smo govorili o izzivih, kako povečati število žensk v politiki, razložila pa nam je, kako pomembno vlogo pri oblikovanju državne politike ima njihova ženska zveza.

[caption id="attachment_11399" align="alignnone" width="1280"] Medijski center ob prihodu na sedež CDU-ja, kjer potekajo po večini novinarske konference. [/caption]

[caption id="attachment_11400" align="alignnone" width="1280"] V sredini Claudia Hassenbach, predsednica ženske zveze CDU.[/caption]

Za konec prvega dneva smo se srečali s predstavnikom podmladka CDU Younesom Ouaqassejem, ki je aktiven tudi v podmladku Evropske ljudske stranke. Z njim smo se pogovarjali o kampanji, saj Nemce 24. septembra 2017 čakajo parlamentarne volitve. Pojasnil nam je, da bodo veliko vlogo pri volitvah imeli mladi, ki pa se bodo fokusirali na kampanjo »od vrat do vrat«. Največji izziv vidijo v tem, kako ljudem pojasniti, zakaj ponovno voliti Angelo Merkel.

 

TOREK JE DAN ZA BUNDESTAG

Že navsezgodaj zjutraj smo se v torek iz hotela peš podali proti nemškemu parlamentu Bundestagu, ki je nekoč spadal v vzhodni del Berlina. Spomnimo, sedež parlamenta je Berlin dobil šele leta 1991, saj je prej zasedal v Bonnu. Med 630 poslanci jih vodilna CDU/CSU šteje 310, druga največja stranka je SPD, v parlament pa se je uspelo prebiti še Zelenim ter levičarski stranki. V parlamentarni dvorani na levi strani sedijo predstavniki vlade na čelu s kanclerko Merlovo, na desni pa predstavniki zveznih dežel, ki sicer nimajo glasovalne pravice, lahko pa zagovarjajo svoje lokalne interese v samem hramu demokracije.

[caption id="attachment_11416" align="alignnone" width="1280"] V tej dvorani potekajo seje nemškega parlamenta. [/caption]

[caption id="attachment_11402" align="alignnone" width="1280"] Zid v parlamentu z ruskimi napisi - ostanki prejšnjega režima. [/caption]

[caption id="attachment_11401" align="alignnone" width="1280"] Bundestag - nemški parlament. [/caption]

Pod znamenito parlamentarno kupolo smo se srečali z vodjo strokovnega oddelka za parlamentarno pravo Thomasom Hadamekom, ki nam je pojasnil postopek priprave zakonodaje. V Nemčiji je parlament tisti, ki predlaga programske usmeritve vladi, ta pa po njihovih navodilih zakone napiše. Za sprejemanje zakonov v parlamentu so ključne vse stranke, pri njih situacija, v kateri bi ena stranka obvladovala državo, ne obstaja. Zato pa se pred predlogi stranke med seboj posvetujejo, saj močno potrebujejo druga drugo.

[caption id="attachment_11403" align="alignnone" width="1280"] Thomas Hadamek_ V Nemčiji je parlament tisti, ki predlaga programske usmeritve vladi, ta pa po njihovih navodilih zakone napiše.[/caption]

Kasneje so nas na kosilu pričakali Henri Bohnet in Frank Priess, ki se na KAS-u ukvarjata z evropskimi in mednarodnimi zadevami ter Florian C. Feyerabend, referent za jugovzhodno Evropo (KAS). Na sproščenem pogovoru smo se pogovarjali o prihodnosti Evrope ter izzivih, ki jih ima jugovzhodna Evropa na čelu z Balkanom.

Sledilo je srečanje z zveznim komisarjem za dokumentacijo Državne službe varnosti nekdanje DDR (Nemške demokratske republike) Rolandom Jahnom, ki nam je predstavil proces odpiranja arhivov v Nemčiji. Ključni poudarek je bil, da je odpiranje arhivov ključno za proces demokratizacije, v nasprotnem primeru strupi preteklosti zastrupljajo javnost. Odpiranje arhivov je pri njih predstavljajo simbol revolucije, so pa s tem (kljub njihovi burni zgodovini) dosegli poenotenje naroda.

[caption id="attachment_11404" align="alignnone" width="1280"] Odpiranje arhivov je ključno za proces demokratizacije.[/caption]

Naša zadnja sogovornica torkovega dne je bila poslanka CDU/CSU v Bundestagu Marie-Luise Dött, strokovnjakinja za energetiko in gospodarstvo. Poudarila je pomen krožnega gospodarstva za okolje in prihodnost Evropske unije ter spregovorila o energetski učinkovitosti.

[caption id="attachment_11415" align="alignnone" width="1280"] S kolegom Mihom Žižzkom (NSi) in s poslanka CDU/CSU v Bundestagu Marie-Luise Dött. [/caption]

 

SREDA O BALKANU IN FINANCAH    

Sredino jutro je bilo namenjeno pogovorih o nemško-hrvaških odnosih. Z nami so se srečali člani nemško-hrvaške poslanske skupine in analizirali odnose med obema državama.

Na Ministrstvu za finance smo imeli kasneje sestanek s Kerstin Wagenknecht iz oddelka za privatizacije in državne nepremičnine. Pojasnila nam je idejo o nastanku Fiduciarnega zavoda po padcu berlinskega zidu, ko so morali združiti premoženje DDR (Nemške demokratične republike). Cilj je bil zaščititi premoženje, da se ne bi posamezniki obogatili in preiti v vzhodnem delu na tržno gospodarstvo. Spregovorila je o slabem stanju podjetij v državni lasti, ki po padcu berlinskega zidu niso bila navajena na konkurenco na trgu ter dodala, da je bila do sedaj privatizacija uspešna.

[caption id="attachment_11407" align="alignnone" width="1280"] Na Ministrstvu za finance o uspešni nemški privatizaciji. [/caption]

Zunanjepolitični svetovalec CDU/CSU v Bundestagu Hans-Joachim Falenski nam je na kosilu spregovoril o odnosih Zahodnega Balkana z Ukrajino in Rusijo. Pojasnil je izzive in prednosti, ki jih vidi v balkanskih državah in spregovoril o možnostih priključitve ostalih držav k Evropski uniji.

Popoldne smo člani delegacije preživeli v družbi Steffena Bilgerma, predsednika mladih CDU/CSU v Bundestagu, ki nam je razložil področja njegovega dela – od socialnega varstva, monetarne politike, digitalizacije, do infrastrukture in zaposljivosti mladih. Zanimiv podatek je, da se pri Nemcih v pokojninsko dobo štejejo že leta študija. Z nemško energetiko in gospodarstvom pa nas je seznanil dr. Joachim Pfeiffer, poslanec CDU/CSU v Bundestagu.

[caption id="attachment_11408" align="alignnone" width="1280"] Steffen Bilgerm je predsednik mladih CDU/CSU v Bundestagu, ki daje močen poudarek na zaposljivost mladih. [/caption]

 

ČETRTEK O IZZIVIH POLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Ena izmed bolj zanimivih stvari je bil obisk Zveznega centra za politično izobraževanje. Prof. dr. Stefan Büttner-von Stülpnagel je predstavil idejo centra, ki deluje neodvisno, na znanstveno-političen in razumljiv način pojasnjuje politiko ter deluje za dvig politične participacije. Njihove cilje skupine so politično zainteresirani posamezniki od desetega leta starosti. Že otrokom poskušajo politiko in načine vodenja države pojasniti v obliki stripov, z živalmi itd. Pri cilju pojasnjevanje politike so se vprašali naslednje_ s katere strani pojasniti politiko, če pa jo vsaka politična opcija razume drugače in prišli do treh ključnih točk:

1.) pri razlaganju politike moramo vedno podajati argumente in ne mnenja

2.) vse, kar je politično kontroverzno, se mora predstaviti v obliki za in proti ter odločitev prepustiti ljudem

3.) ljudem je treba pomagati, da znajo razviti svojo politično zavest in kritiko

[caption id="attachment_11409" align="alignnone" width="1280"] Prof. dr. Stefan Büttner-von Stülpnagel je predstavil idejo centra, ki deluje neodvisno, na znanstveno-političen in razumljiv način pojasnjuje politiko ter deluje za dvig politične participacije.[/caption]

Poslanec CDU/CSU v Bundestagu Klaus-Peter Willsch pa nam je kasneje povedal, kako se je CDU modernizirala in podal modro misel_ Ključno za uspeh stranke je, da se razvija, vendar se ne sme ločiti od svojih korenin.

[caption id="attachment_11410" align="alignnone" width="1280"] Ključno za uspeh stranke je, da se razvija, vendar se ne sme ločiti od svojih korenin.[/caption]

Da pa nismo letali samo iz enega sestanka na drugi, smo si ogledali tudi mesto in se seznanili z zgodovino Berlina. Ob ostankih berlinskega zidu se človek pošteno zamisli, kaj naredi politika ločevanja državi in ljudem. Kljub celotedenskim šalam s Hrvati, čigav je teran in Piranski zaliv (seveda naš :)) smo se vsi strinjali, da moramo biti kot evropski narod kljub razlikam povezani in sodelovati.

[caption id="attachment_11413" align="alignnone" width="526"] S hrvaškimi kolegicami - ene na "zahodu" Berlina, druge na "vzhodu", v ozadju pa ostanki berlinskega zidu. Ključno je povezovanje, ne ločevanje. [/caption]

V PETEK O PREDVOLILNIH KAMPANJAH

Preden smo se drug od drugega poslovili in odleteli nazaj v domovino, nam je KAS organiziral še zadnji sestanek, in sicer z vodjo berlinskega CDU-ja Dirkom Reitzem. Ta nam je vizualno pokazal strukturo Berlina in pojasnil sistem volitev, potem pa nam je s primeri in vizualnim materialom pokazal, kako se lotiti uspešne kampanje.

[caption id="attachment_11411" align="alignnone" width="1280"] Eden izmed plakatov v nekdanji predvolilni akciji - za močnejši Berlin. [/caption]

Da pa je teden minil brez težav, organizacijsko dovršeno ter da so se sporočila iz enega jezika v drugega prenesla točno, moram najprej omeniti dr. Mihaela A. Langeja, predstavnika KAS Zagreb, ki nas je vodil po mestu in delil znanje tako politike kot nemške zgodovine. Druga oseba, brez katere bi težko razumeli koga od govorcev, je dr. Božica Kitičić Prunč, prevajalka, ki obvlada slovensko, hrvaško, nemško in ji ni para. Koliko besed in stavkov je bila zmožna vtisniti v spomin in jih prevesti do besedice točno. Jo močno priporočam kot prevajalko.

[caption id="attachment_11414" align="alignnone" width="720"] Dr. Mihael A. Lange in dr. Božica Kitičić Prunč - v veselje mi je bilo črpati znanje od njiju. [/caption]

Moj zaključek obiska je, da bi moral vsak politik večkrat pogledati čez planke, kako stvari funkcionirajo drugje, svoje znanje dopolnjevati in se izobraževati pri ljudeh s kilometrino ter znal delovati v skupno dobro Evropske unije.

 

Vtise o študijskem potovanju sem strnila Simona Truden.