Je neukrepanje avstrijske policije ob nedavnem prekritju slovenskih napisov že posledica vpliva novega predloga koroške deželne ustave?

Ljubljana, 20. april 2017 – Pozitiven odziv na predlog, da bo v novi koroški deželni ustavi prvič po letu 1918 omenjena slovenska narodna skupnost, greni odločitev koroške politike, da iz deželne ustave umakne zapis slovenščine kot uradnega jezika, s čimer krši določila 3. odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Tudi če se ta trenutek pojavljajo opravičila, da gre le za eno besedico, pa ima lahko ta poteza v prihodnosti zelo negativne posledice za koroške Slovence in uničevalne posledice za odnos do slovenščine kot uradnega jezika. Če lahko pričakujemo, da trenutna strpna avstrijska politika ne bo povzročala problemov slovensko govorečim Korošcem, pa moramo predvideti tudi možnost radikalnejše nacionalistične politike, ki je v vzponu. Takšna politika lahko neomembo slovenščine v deželni ustavi razume drugače in jo v nadaljevanju v celoti opusti kot enega uradnih jezikov.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek: »V času, ko se Evropska unija spopada z eno največjih kriz doslej, ki načenja ekonomsko in varnostno politiko Evropske unije v njenih temeljih ter kliče k ponovni utrditvi temeljnih vrednot združene Evrope, so tovrstne politične poteze slab zgled in nikakor ne pripomorejo h krepitvi povezovanja v Evropi. Tudi ustavne določbe so eden temeljev, na katerih gradimo demokratično družbo. Treba jih je spoštovati in krepiti, ne pa krušiti.«

Eden od nedavnih primerov nespoštovanja zapisa slovenščine v trenutni deželni ustavi je prekrivanje slovenskega dela napisa na dvojezičnih krajevnih tablah v občinah Dobrla vas, Žitara vas in Železna Kapla. V SLS obsojamo vsakršno – tudi simbolično – diskreditacijo slovenščine na območjih, kjer je naša materinščina priznana kot eden izmed uradnih jezikov. Vprašljiv je tudi odnos avstrijske policije, ki proti storilcem ni ukrepala, iz česar lahko sklepamo, da tega dejanja ni razumela niti kot simboličnega izkoreninjanja slovenščine. Ob dejstvu, da tudi v predlogu deželne ustave, ki gre v potrjevanje, slovenščina ni omenjena z besedo, smo zaskrbljeni, da se bodo takšni primeri še stopnjevali.