Članek
Predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek_ Izguba terana je kaplja čez rob – Židan mora prevzeti odgovornost!
Objavljeno May 26, 2017
Ljubljana, 26. maj 2017 – Ob današnji 59. nujni seji Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bila sklicana zaradi odločitve Evropske komisije, da Hrvaški z delegiranim aktom omogoči izjemo pri uporabi imena teran, se je odzval predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Rok Sedminek_ »Izguba celovitosti geografske zaščite terana je kaplja čez rob. Kmetijski minister Dejan Židan mora končno prevzeti odgovornost za to zadnjo v vrsti polomij za slovensko kmetijstvo in odstopiti s položaja. Še danes ni pojasnjeno, kaj točno je pri teranu šlo narobe, saj je iz medijskih objav znano le, da je Hrvaška ponaredila dokazila o trtni sorti teran, na osnovi katere je zdaj sprejet delegiran akt za izjemo. Jasno je tudi, da je bila odločitev ministra Židana, da zavrne pogovore, velika napaka. Ta nas je stala celovitosti zaščite terana, posledice pa bodo čutili slovenski kmetje, vinarji, saj delegirani akt ne omejuje proizvodnje, ki se bo lahko na Hrvaškem zelo razširila, morebitna tožba pa lahko traja več let.«

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek: »Kmetijski minister svoje slabe odločitve poskuša prevaliti na vse konce, zgodba terana pa je na njegovo mizo prišla leta 2013, ko je nastopil mandat. Dimne zavese in napadi, ki naj bi preusmerili pozornost, pa ne morejo zakriti njegove nedoraslosti odgovornemu položaju. Ta se kaže tudi pri drugih odločitvah, ki imajo za slovensko kmetijstvo slabe posledice.«

Sedminek dodaja, da je znakov, da kmetijski minister ni kos nalogi, še več. Medtem ko Židan trhlo zagotavlja, da bo kljub sprejemu delegiranega akta Slovenija nadaljevala z aktivnostmi za ohranitev celovitosti zaščite vina teran, na drugi strani lahkomiselno pozidava kakovostna kmetijska zemljišča za potrebe tujih podjetij. K samooskrbi Slovenije od začetka svojega mandata ni prispeval ničesar, prav tako ni zaščitil družinskih kmetij, stanje se je le poslabšalo tudi na področju okoljskih ukrepov, kar kaže, da imajo prednost velika kmetijska gospodarstva. To potrjuje tudi dejstvo, da so rezultati Programa razvoja podeželja 2014–2020 najslabši od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slabšanje odnosov z Evropsko komisijo in komisarjem zaradi terana lahko pripelje do dodatnega poslabšanja položaja slovenskega kmetijstva v naslednji perspektivi in če bodo v novem programskem obdobju zmanjšana sredstva, se bomo iz bruto prejemnikov spremenili v bruto plačnike.