Članek
Objavljeno May 30, 2017
Ljubljana, 30. maj 2017 – Pretekli konec tedna je v Sv. Juriju ob Ščavnici potekala serija prireditev ob 100. obletnici Majniške deklaracije, ki jo je na današnji dan leta 1917 v dunajskem državnem zboru prebral njen soavtor in vodja Jugoslovanskega kluba poslancev dr. Anton Korošec. V okviru prireditve je bila že v sredo odprta razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor, v soboto je bil v Sv. Juriju ob Ščavnici organiziran znanstveni simpozij z naslovom Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije, v nedeljo pa so se po spominski sveti maši, ki jo je daroval kardinal Franc Rode, in polaganju cvetja pri doprsnem kipu dr. Korošca na Trgu Videm udeleženci v slavnostni povorki odpravili od cerkve Sv. Jurija do rojstne hiše dr. Korošca v Biserjanah, kjer je bila odprta in blagoslovljena njegova spominska soba. Dogodka se je udeležil predsednik SLS mag. Marko Zidanšek in se poklonil spominu na dr. Korošca, slovitega politika in teologa, ki je vodil zgodovinsko Slovensko ljudsko stranko. Po njem je poimenovan uradni možganski trust Slovenske ljudske stranke, Inštitut dr. Antona Korošca, ki je bil ustanovljen ob 75. obletnici njegove smrti.
Z Majniško deklaracijo so slovenski, hrvaški in srbski poslanci leta 1917 zahtevali združitev Južnih Slovanov v okviru monarhije v eno avtonomno enoto, pri zbiranju podpisov v podporo deklaraciji pa so imele ključno vlogo Slovenke. V vojnem času so organizirale široko mirovno gibanje, v okviru katerega jim je uspelo leta 1917 zbrati okoli 200.000 podpisov.
V začetku letošnjega maja pa je minilo 28. let od druge, sodobne Majniške deklaracije, ki jo je leta 1989 na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček. Slovenska kmečka zveza je bila poleg Društva slovenskih pisateljev, Slovenske demokratične zveze, Slovenskega krščanskega socialnega gibanja in Socialdemokratske zveze Slovenije med prvimi podpisniki, nato jo je podpisalo še več kot 100.000 ljudi. Z njo je bila izražena odločenost živeti v suvereni državi slovenskega naroda, zahteva, da bi Slovenija kot suverena država samostojno odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope in da glede je na zgodovinska prizadevanja slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in materialno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.
Z Majniško deklaracijo so slovenski, hrvaški in srbski poslanci leta 1917 zahtevali združitev Južnih Slovanov v okviru monarhije v eno avtonomno enoto, pri zbiranju podpisov v podporo deklaraciji pa so imele ključno vlogo Slovenke. V vojnem času so organizirale široko mirovno gibanje, v okviru katerega jim je uspelo leta 1917 zbrati okoli 200.000 podpisov.
V začetku letošnjega maja pa je minilo 28. let od druge, sodobne Majniške deklaracije, ki jo je leta 1989 na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček. Slovenska kmečka zveza je bila poleg Društva slovenskih pisateljev, Slovenske demokratične zveze, Slovenskega krščanskega socialnega gibanja in Socialdemokratske zveze Slovenije med prvimi podpisniki, nato jo je podpisalo še več kot 100.000 ljudi. Z njo je bila izražena odločenost živeti v suvereni državi slovenskega naroda, zahteva, da bi Slovenija kot suverena država samostojno odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope in da glede je na zgodovinska prizadevanja slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in materialno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.
May 30, 2017