Članek
Objavljeno Jun 09, 2017
Ljubljana, 9. junij 2017 – Odziv Vlade RS na katastrofo v Kemisu je bil neustrezen, ne samo zaradi slabe organizacije, temveč predvsem zato, ker nihče ne išče odgovora na vprašanje, kako in zakaj je do nesreče prišlo. Ministrstvo za okolje in prostor RS je nesreča ujela povsem nepripravljeno na tovrstne situacije. Majhen dogodek samovžiga je prerasel v katastrofo, kar pomeni, da je bilo že od vsega začetka nekaj narobe. Slovenija potrebuje vzvode za preprečitev tovrstnih nesreč, saj bo z razvojem tehnologije nevarnih odpadkov vedno več, že danes so v praktično vsakem gospodinjstvu sijalke z nevarnimi plini namesto starih žarnic. In tako kot je za sijalke znano, kje in kako se zbirajo, mora Ministrstvo za okolje in prostor RS narediti tudi jasen načrt, kaj narediti z nevarnimi odpadki, ki so ostali po požaru v Kemisu. Tega zdaj ne vedo, ker nimajo »plana B«.
Nevarni odpadki so del moderne visokotehnološke družbe, ravno tako njihovo zbiranje in predelava, ki pa morata biti opravljeni varno in v primernem okolju, kjer je tveganje za okoljsko nesrečo manjše. Slabo je tudi projektiranje objektov, ki lahko v Sloveniji povzročijo katastrofo. Za primeren način za začetek obratovanja tovrstnega objekta se lahko zgledujemo po postopku gradnje nuklearne elektrarne. Od tega je odvisno, ali bo dogodek, kot je požar, prerasel v katastrofo ali ne. Po izgradnji objekta mora biti opravljen ponoven varnostni pregled, na osnovi katerega je izdano poročilo o varnostni situaciji. Šele takrat, ko inšpekcija potrdi, da so nameščene vse ustrezne varovalke, lahko taka dejavnost začne z obratovanjem.
Varno delovanje takih objektov lahko zagotovimo z vlaganjem v znanje in razvoj domačih strokovnjakov, pa tudi s pomočjo tujih izkušenj in znanja. Dogodek v Kemisu bi morali analizirati, ugotoviti kje je začelo goreti in kako je to preraslo v nesrečo s katastrofalnimi posledicami za okolje. Na osnovi take analize bi lahko ugotovili, kako bi verigo nezaželenih dogodkov prekinili in zakaj to ni bilo napravljeno. So bile pomanjkljivosti že v projektu ali kasneje v vodenju in vzdrževanju objekta? Je treba spremeniti tudi upravne postopke in kako? Tu se lahko zgledujemo po analizah letalskih nesreč, kjer se tudi več let ob visokih stroških ukvarjajo z vprašanji, kako je do nesreče prišlo. Vendar brez teh postopkov ne bi bilo sodobnega letalstva.
Nevarni odpadki so del moderne visokotehnološke družbe, ravno tako njihovo zbiranje in predelava, ki pa morata biti opravljeni varno in v primernem okolju, kjer je tveganje za okoljsko nesrečo manjše. Slabo je tudi projektiranje objektov, ki lahko v Sloveniji povzročijo katastrofo. Za primeren način za začetek obratovanja tovrstnega objekta se lahko zgledujemo po postopku gradnje nuklearne elektrarne. Od tega je odvisno, ali bo dogodek, kot je požar, prerasel v katastrofo ali ne. Po izgradnji objekta mora biti opravljen ponoven varnostni pregled, na osnovi katerega je izdano poročilo o varnostni situaciji. Šele takrat, ko inšpekcija potrdi, da so nameščene vse ustrezne varovalke, lahko taka dejavnost začne z obratovanjem.
Varno delovanje takih objektov lahko zagotovimo z vlaganjem v znanje in razvoj domačih strokovnjakov, pa tudi s pomočjo tujih izkušenj in znanja. Dogodek v Kemisu bi morali analizirati, ugotoviti kje je začelo goreti in kako je to preraslo v nesrečo s katastrofalnimi posledicami za okolje. Na osnovi take analize bi lahko ugotovili, kako bi verigo nezaželenih dogodkov prekinili in zakaj to ni bilo napravljeno. So bile pomanjkljivosti že v projektu ali kasneje v vodenju in vzdrževanju objekta? Je treba spremeniti tudi upravne postopke in kako? Tu se lahko zgledujemo po analizah letalskih nesreč, kjer se tudi več let ob visokih stroških ukvarjajo z vprašanji, kako je do nesreče prišlo. Vendar brez teh postopkov ne bi bilo sodobnega letalstva.
Jun 09, 2017