Članek
Objavljeno Jul 11, 2017
Ljubljana, 11. julij 2017 – Besede zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, da zdravstvo potrebuje le več denarja, so v posmeh uporabnikom zdravstvenih storitev in stanju zdravstva v Sloveniji. Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek: »V SLS smo prepričani da niti pričakovano 7 % povečanje prihodkov v ZZZS ne bi moglo rešiti akutnih težav zdravstvenega sistema, v katerem se prepletajo korupcija, klientelizem, zastarel informacijski sistem, predvsem pa slabo upravljanje. Namesto lepotnih popravkov, ki jih kot predstavo za javnost uvaja ta vlada, in namesto zdravljenja simptomov bolezni zdravstvenega sistema z novimi finančnimi injekcijami potrebuje naše zdravstvo korenito sistemsko reformo s poudarkom na kakovostnem upravljanju in skrajšanju čakalnih dob za paciente.«
Najšibkejši člen slovenskega zdravstva je še vedno slabo vodenje zdravstvenih ustanov. To potrjuje tudi letošnji padec Slovenije na lestvici evropskih zdravstvenih sistemov s 15. mesta raziskave Health Consumer Powerhouse (HCP) l. 2015 na 16. mesto. V SLS smo že večkrat opozorili na dejstvo, da so zdravniki usposobljeni za zdravljenje, ne pa nujno tudi za vodenje bolnišnic. Prav tako smo že opozarjali, da je Ministrstvo za zdravje RS kompetentno za upravljalca zdravstvenega sistema, ne pa tudi za gradnjo bolnišnic, za kar jih sicer zdaj pooblašča zakon. Rezultat slabega upravljanja je 70 milijonov evrov izgub in 152 milijonov evrov neplačanih zapadlih obveznosti slovenskih bolnišnic, ki bodo po pričakovanjih do konca leta narasle celo do 200 milijonov, že sedaj pa so dobavitelji nekaterim zavodom zagrozili z omejitvijo dobave zdravil.
Povečevanje sredstev za zdravstvo je bil sicer edini kazalnik, ki ga je na Slovenija izboljšala na področju zdravstvenih storitev v raziskavi HCP 2016. Pri večini ostalih kazalcev je Slovenija padla. Žal tega ministrstvo ne vidi kot problem. Podaljšujejo se čakalne dobe za nenujne operacije, dostopnosti operacij in neposredni dostop do specialistov. Tudi dolge čakalne dobe in draga zdravstvena oprema, ki se zaradi pomanjkanja kadra ne uporablja, povzročajo velike nepotrebne dodatne stroške v zdravstvu. Stroške pa na koncu vedno nosi uporabnik zdravstvenih storitev, davkoplačevalec. Že s predlogom reforme, ki ga je predstavila ministrica Kolar Celarc, bi se stroški, ki jih državljani vplačujejo iz prispevkov, dejansko povečali. Naj bi za novo sedemodstotno povišanje cen storitev v denarnico ponovno segli pacienti? Če ne bomo poskrbeli za sistemsko reformo in kakovostno upravljanje zavodov, bo kakršnokoli dodatno financiranje le obliž na rani, ki potrebuje šive.
Najšibkejši člen slovenskega zdravstva je še vedno slabo vodenje zdravstvenih ustanov. To potrjuje tudi letošnji padec Slovenije na lestvici evropskih zdravstvenih sistemov s 15. mesta raziskave Health Consumer Powerhouse (HCP) l. 2015 na 16. mesto. V SLS smo že večkrat opozorili na dejstvo, da so zdravniki usposobljeni za zdravljenje, ne pa nujno tudi za vodenje bolnišnic. Prav tako smo že opozarjali, da je Ministrstvo za zdravje RS kompetentno za upravljalca zdravstvenega sistema, ne pa tudi za gradnjo bolnišnic, za kar jih sicer zdaj pooblašča zakon. Rezultat slabega upravljanja je 70 milijonov evrov izgub in 152 milijonov evrov neplačanih zapadlih obveznosti slovenskih bolnišnic, ki bodo po pričakovanjih do konca leta narasle celo do 200 milijonov, že sedaj pa so dobavitelji nekaterim zavodom zagrozili z omejitvijo dobave zdravil.
Povečevanje sredstev za zdravstvo je bil sicer edini kazalnik, ki ga je na Slovenija izboljšala na področju zdravstvenih storitev v raziskavi HCP 2016. Pri večini ostalih kazalcev je Slovenija padla. Žal tega ministrstvo ne vidi kot problem. Podaljšujejo se čakalne dobe za nenujne operacije, dostopnosti operacij in neposredni dostop do specialistov. Tudi dolge čakalne dobe in draga zdravstvena oprema, ki se zaradi pomanjkanja kadra ne uporablja, povzročajo velike nepotrebne dodatne stroške v zdravstvu. Stroške pa na koncu vedno nosi uporabnik zdravstvenih storitev, davkoplačevalec. Že s predlogom reforme, ki ga je predstavila ministrica Kolar Celarc, bi se stroški, ki jih državljani vplačujejo iz prispevkov, dejansko povečali. Naj bi za novo sedemodstotno povišanje cen storitev v denarnico ponovno segli pacienti? Če ne bomo poskrbeli za sistemsko reformo in kakovostno upravljanje zavodov, bo kakršnokoli dodatno financiranje le obliž na rani, ki potrebuje šive.
Jul 11, 2017