Ljubljana, 13. julij 2017 – »Sprejem interventnega zakona o posledicah pozebe je le začasna rešitev. Dolgotrajni postopki in odsotnost sistemskih rešitev grozijo obstanku mnogih kmetij. Kmet mora tisto leto preživeti z omejenimi sredstvi in brez pomoči države in upati, da se v naslednjem škoda ne bo ponovila. Letos žal ni bilo tako. Avstrijci imajo odškodnine urejene v treh mesecih, Hrvati v pol leta, pri nas pa traja tri mesece samo, da se sprejme vsakič nov interventni zakon. Vlada RS več pozornosti posveča prihodu Magne Steyr in kocka s kmetijskimi zemljišči, na katerih bo postavljena lakirnica, medtem ko bi morala iskati dolgoročne rešitve za obstoj slovenskega kmetijstva in nova zelena delovna mesta,« je kritičen predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Rok Sedminek. Ob tem opozarja, da do letošnje aprilske pozebe kmetje še niso dobili odškodnin za lansko_ »Z včeraj sprejetim interventnim zakonom lahko kmetje pričakujejo odškodnino za aprilsko pozebo šele maja 2018. Stvari je treba urediti na sistemski ravni in to tako, da bodo kmetje lahko preživeli do naslednje letine, tudi če jim narava prekriža načrte.«

Sedminek poudarja, da pozeba ni edini primer, ko Vlada RS ne ukrepa dovolj hitro in učinkovito: »Tudi na področju namakanja in protitočne zaščite Slovenija krepko zaostaja. Minister naj se zbere in najde način, kako pomagati kmetom in jih spodbuditi, da se prilagodijo klimatskim spremembam in škodi, ki jih spremlja, saj to postaja stalnica. Ta Vlada se je obvezala, da bo odpravila določene začasne ukrepe in jih nadomestila s sistemskimi, ki bodo pomagali kmetom in delavcem. Namesto tega pa uvaja nove davke, izčrpava kmetijstvo in zemljišča. Tako nefleksibilen in mačehovski odnos do področja, ki vpliva na preskrbo Slovenije s hrano in na ohranjanje naravne krajine, je nesprejemljiv.«

Podobno je v javnem pismu predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju po neurju s točo opozoril občinski svetnik SLS v Slovenski Bistrici Modest Motaln: »Pišem vam dobrih šest dni po dobesedno hudi uri v Šmartnem in nikjer ni slišati nič o tem, da bi vlada razmišljala o tem, da bi kak njen predstavnik pobaral kakega tukaj živečega človeka, kakšno je stanje. Verjetno je zanimanje za nas tukaj premo sorazmerno z oddaljenostjo od Ljubljane – torej daleč od oči, daleč od srca. Veste toča je tukaj klestila vsaj tako hudo kot klesti naša vlada proračune občinam, ki so za vas nebodigatreba. Le občini, civilni zaščiti in organizaciji samih domačinom se lahko zahvalim, da katastrofalne posledice neurja niso še bolj usodne.«

Slike posledic toče je posnel Modest Motaln.