Ljubljana, 26. julij 2017

Položaj upokojencev v Sloveniji

Zveza upokojencev pri SLS (ZU pri SLS) se po svojih organizacijskih možnostih vključuje v debato o vprašanjih, ki so življenjskega pomena za pravice in dostojanstvo vsega strankinega članstva. To ji omogoča članstvo v Koordinacijskemu odboru seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS), sodeluje z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in s seniorji SDS in N.Si KD. Na mednarodni ravni je od leta 2007 članica Evropske zveze seniorjev (ESU).

Skupina za analizo in strategijo SLS je pred časom pripravila predloge za celovito prenovo strategije. Predlog naj bi vključeval tudi stališča do upokojencev, še posebno pri pokojninski reformi. Nerešenih in tudi žgočih je precej vprašanj. Ali se socialni dodatek najnižjim pokojninam financira iz pokojninske blagajne ali iz državnega proračuna? Kako zagotoviti sredstva za finančno vzdržnost pokojninske blagajne?

V javni razpravi je do sredine avgusta predlog Zakona o demografskem rezervnem skladu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance RS. Sklad mora biti samostojen in neodvisen, česar pa predlog ne zagotavlja. Sredstva sklada so namenjena odzivu na predvidene demografske spremembe v prihodnosti in zato namenjena bodočim generacijam upokojencev.

Starejši ljudje predstavljajo del svetovnega prebivalstva, ki raste najhitreje. V svetu, ki doživlja demografsko preobrazbo, se soočajo z vrsto izzivov glede priznavanja njihovih pravic. Med najbolj pretečimi grožnjami za blaginjo starejših je revščina. Ustrezne pokojnine so nujne za zagotavljanje pravic, dostojanstva in finančne varnosti starejših.

Stopnja tveganja revščine starejših je leta 2015 znašala 17,1 %: za moške 11 %, za ženske pa skoraj 22 %.V letu 2015 je bilo med starostnimi upokojenci skoraj 35.000 takih, ki so prejemali pokojnino, nižjo od 400 € mesečno. Po drugi strani pa je varstveni dodatek dobivalo približno 6.000 oseb starejših od 63 let. Po indikatorju, ki ugotavlja socialno in politično participacijo starejših, je Slovenija na 16. mestu v EU (Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).

Druga pravica, ki jo imajo starejši, je, da se jim omogoči sprejemljivo pot do zdravniške oskrbe s pomočjo politike, ki je sposobna okrepiti osnovno zdravstvo in pomoč družinam, tudi denarno. Zdravstvene reforme pa ni od nikoder!

Treba je tudi varovati človekovo pravico starejših do sodelovanja na vseh družbenih področjih. V družbi, ki jo pogosto obvladuje logika učinkovitosti in dobička, na starejše zlahka začnemo gledati kot na tiste, ki so neproduktivni in nekoristni.

Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva. Opredeljuje jih predvsem zmanjševanje delovno sposobnih in povečevanje števila starejših. Proces staranja prebivalstva, s katerim se že soočamo, bo pri nas intenzivnejši kot v drugih državah EU. Projekcije so sicer povezane s tveganji uresničitve njihovih ključnih postavk (rojstva, smrti, priseljevanje), vendar na neogibnost staranja prebivalstva v Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji (Vir: Eurostat).

Zaradi demografskih sprememb se zmanjšuje število za delo sposobnih prebivalcev. Vsakoletna negativna razlika med razpoložljivo delovno silo in odhajajočo v upokojevanje je približno 10.000 ljudi. Toliko jih zmanjka na trgu dela.

Zmanjševanje števila delovno sposobnih bo v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik gospodarske rasti. Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti mladih (20–29) je posledica nadpovprečno visoke stopnje njihove vključenosti v izobraževanje. Strukturna neskladja pogosto ne omogočajo njihovega hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Posledica je zaskrbljujoč beg možganov v tujino, ki nas razvojno potiska v svetovno gospodarsko in kulturno provinco. Delovna aktivnost med starejšimi (55–64) pa je med najnižjimi v EU, kar je predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja. Mnogi vidijo upokojitev kot rešitev iz nevzdržnega položaja v službi. Gre za povečevanje intenzivnosti dela, višje norme, zlorabe delovnega časa, stres na delovnem mestu in stalne grožnje glede odpuščanja, ki vpliva na zdravje ljudi.

Raziskovalci ugotavljajo, da delodajalci cenijo znanje in kompetence pri starejših delavcih, da se pa ti težje prilagajajo spremembam v delovnem okolju, a istočasno potrjujejo, da so starejši delavci dober in nujno potreben kader. Treba jih je umakniti s fizično zahtevnih mest in jih usposobiti za mentorje mlajšim. Starejše sodelavce, ki nimajo več ambicij glede kariere, lahko usposobimo za mentorje, s čimer jim damo veljavo in potrditev, da so za podjetje potrebni in pomembni. Taki sodelavci lahko postanejo notranji predavatelji ali svetovalci.

Medtem ko se v tujini delo za krajši čas promovira kot možnost za ustvarjanje novih delovnih mest, pa tudi kot rešitev za usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, pri nas ni tako. V Sloveniji je za krajši delovni čas zaposlena le vsaka deseta oseba, kar je dvakrat manj kot je povprečje v EU. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji_ 42 % podjetij priznava, da za prilagoditev starajoči delovni sili na naredi ničesar, 94 % podjetij nima posebnih izobraževalnih programov za starejše delavce, 52 % delodajalcev ocenjuje, da starejši delavci ne morejo slediti vse hitrejšemu tempu dela (Vir: Eurostat v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi).

Kako rešiti to vprašanje? Pristojni državni organi naj načrtujejo prilagajanje delovnih mest starejšim osebam z uvedbo mentorskih programov in promovirajo delo za krajši delovni čas.

Anton Bogataj, predsednik ZU pri SLS