Ljubljana, 2. avgust 2017 – V hudi poletni vročini, ki v teh dneh dosega in tudi presega 35 stopinj Celzija, so za zaščito pred škodljivimi vplivi na zdravje potrebni preventivni ukrepi. To velja tako za splošno prebivalstvo in ranljivejše skupine, kot so starejši, otroci in bolni, kot tudi za tiste, ki opravljajo fizično delo. V SLS smo že opozarjali, da bi bilo npr. nekatera cestna dela bolje opraviti izven glavne sezone, kar bi ugodno vplivalo tako na dobrobit delavcev kot tudi prometno pretočnost.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek ob tem izpostavlja še vidik, na katerega se pogosto pozabi_ »Manjša storilnost ali celo morebiten izpad proizvodnje lahko predstavlja velik izziv za podjetja, zlasti če delujejo na globalnem trgu. Trenutna vladajoča politika rešitve vidi v enostavnem povečanju inšpekcijskega nadzora in višjih kaznih, kar samo po sebi ne bo učinkovito. Dejstvo je, da mnoge službe zaradi narave dela niti ob izrednih vremenskih pogojih, ali pa celo predvsem takrat, ne morejo kar obstati. Življenje v Sloveniji bi se ustavilo, če bi svoje delo v največji vročini prekinili npr. policisti, reševalci, gasilci in drugi, ki so nepogrešljivi pri normalnem delovanju države. Rešitev je lahko v posebnem skladu, ki bi zagotavljal odškodnine za povečano tveganje delavcem in delodajalcem, ki bodo zaradi visokih temperatur ali drugih izrednih vremenskih razmer primorani skrajševati delovni čas, ali pa zaradi neodložljive narave dela to opravljati v škodljivih razmerah.«
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek ob tem izpostavlja še vidik, na katerega se pogosto pozabi_ »Manjša storilnost ali celo morebiten izpad proizvodnje lahko predstavlja velik izziv za podjetja, zlasti če delujejo na globalnem trgu. Trenutna vladajoča politika rešitve vidi v enostavnem povečanju inšpekcijskega nadzora in višjih kaznih, kar samo po sebi ne bo učinkovito. Dejstvo je, da mnoge službe zaradi narave dela niti ob izrednih vremenskih pogojih, ali pa celo predvsem takrat, ne morejo kar obstati. Življenje v Sloveniji bi se ustavilo, če bi svoje delo v največji vročini prekinili npr. policisti, reševalci, gasilci in drugi, ki so nepogrešljivi pri normalnem delovanju države. Rešitev je lahko v posebnem skladu, ki bi zagotavljal odškodnine za povečano tveganje delavcem in delodajalcem, ki bodo zaradi visokih temperatur ali drugih izrednih vremenskih razmer primorani skrajševati delovni čas, ali pa zaradi neodložljive narave dela to opravljati v škodljivih razmerah.«