Koper, 4. september 2017 – Smokvica je letos že tretjič gostila mlade z vsega sveta v okviru Trajnostnega parka Istra, ki kot organizator dobrodelnega projekta nudi podporo lokalnemu prebivalstvu. Poslanstvo projekta je nedvomno pravo in dobrošlo, a domačini pravijo, da je bila letošnja organizacija in izvedba dvomesečnega tabora, ki naj bi se do danes že zaključil, brez posluha za njihovo življenje.

Število tabornikov se je gibalo med 25 in 40, kar za ta majhen kraj pomeni v času tabora kar 100% povečanje števila prebivalcev. Del vpliva takega povečanja je tudi pritisk na infrastrukturo, ki se je letos izkazal za preveliko obremenitev. Smokvica nima kanalizacije, zato se je iz močno obremenjene vaške greznice dnevno prečrpavalo odplake kar v kanal za meteorne vode (Fotografija 1 in 2), priročna kopalnica je bila kar na prostem (Fotografija 3) in brez odvodnjavanja vod, kar je onesnažilo bližnje njive, neznosen smrad iz kanalizacije pa je dva meseca domačinom krnil sicer svež zrak na prostem.

Opaženo je bilo neustrezno in negospodarno ravnanje z inventarjem Bržanove domačije, ki je zaščitena kot spomenik druge kategorije naše kulturne dediščine. Iz priložene fotografije (Fotografija 4) je razvidno, da se je inventar domačije odnesel na prosto in neustrezno uporabljal. Domačini so povedali, da je luč večkrat gorela dan in noč, da je kurjenje na prostem v nočnem času dimilo njihove sobe, veliko težavo pa je predstavljalo tudi kaljenje nočnega miru. Dnevno so se njihovi bučni večeri zaključevali ob dveh ponoči ali še celo kasneje. Ropota in hrupa je bilo tokrat preveč. Tabor je trajal kar dva meseca, kar je nedvomno predlogo in obremenjujoče za vsakdanje življenje.

Mladi so tudi pomagali in bi lahko še bolj, če bi imeli dobre lokalne mentorje, ki bi jih znali usmeriti. Pomagali bi lahko pri pripravi drv za zimo, čiščenju kanalov, gozda ipd.

Glede na to, da smo od Mestne občine Koper dobili pojasnilo, da že od leta 2015 išče zamenjavo za zadnjo upraviteljico, Adrijano Starc, torej upravitelja Bržanove domačije trenutno sploh ni, in glede na to, da gre za kulturni spomenik, ki se prek občinskih in evropskih sredstev financira iz davkoplačevalskega denarja pričakujemo od Mestne občine Koper še odgovore na naslednja vprašanja:

• Kakšen hišni red velja v Bržanovi domačiji, kdo odgovarja za inventar in za varovanje tega kulturnega spomenika?


• Ali je dovoljeno prenočevanje v domačiji, kje je razviden cenik, evidence in plačilo za nočitve?


• Kdo bo plačnik porabljene elektrike, vode in odvoza komunalnih odpadkov za čas tabora, ki je potekal ?

Glede na prejete informacije, da naj bi v Bržanovi domačiji po zaključku tabora še vedno prebivala družina, postavljamo Mestni občini Koper še dodatno vprašanje:

Ali je Bržanova domačija v okviru občine skladno z zakonom registrirana za sobodajalstvo?

V Mestnem odboru SLS Koper pričakujemo odgovore pristojnih na MO Koper, Zavod za varovanje kulturne dediščine RS pa seznanjamo z dogajanjem v Bržanovi domačiji in predlagamo, da si na lastne oči ogledajo stanje.

Domačini bodo zahtevali sklic vaške skupnosti, saj si ne želijo, da bi se tak »tabor« še ponovil v Smokvici na Bržanovi domačiji, ki je sicer namenjena izvedbi kulturnih dogodkov in večerov.

[caption id="attachment_12101" align="aligncenter" width="577"] Fotografija 1 - prečrpavanje odplak[/caption]

[caption id="attachment_12102" align="aligncenter" width="577"] Fotografija 2 - prečrpavanje odplak[/caption]

[caption id="attachment_12103" align="aligncenter" width="577"] Fotografija 3 - kopalnica na prostem[/caption]

 

[caption id="attachment_12104" align="aligncenter" width="1024"] Fotografija 4 - zaščiteni stoli[/caption]