Položaj starejših v naši družbi
Danes so demografske spremembe eden izmed ključnih izzivov Evropske unije, njenih držav članic ter državljanov. Trend večanja števila starejših in upadanja stopnje rodnosti je bil opažen že pred nekaj desetletji, vendar je to šele pred kratkim postala tudi tema razprav in odločanja na številnih področjih ustvarjanja politik.
O staranju prebivalstva govorimo takrat, ko se delež prebivalstva nad izbrano starostno mejo (pogosto je to doseženih 65 let) povišuje glede na celotno prebivalstvo. Staranje prebivalstva je tako eden resnih izzivov, pred katerim se je danes znašlo človeštvo. Čeprav so ustrezni kazalniki že vrsto let opozarjali na ta pojav, se moramo zavedati, da je »staranje prebivalstva tih proces, da se razvija dalj časa in povzroča posledice, ki jih je težko predvideti.« Vir_ Statistični urad RS 2010.
»Demografske spremembe ne pridejo čez noč, ko pa pridejo, pokažejo svojo moč!«, je zapisala kanclerka Angela Merkel leta 2013 v uvodu k Bruseljski deklaraciji.
Ob 1. oktobru, dnevu starejših, je predsednica Evropske zveze seniorjev ga. An Hermans zapisala, da moramo imeti pred očmi resne napovedi, da bo leta 2030 »najstarejših starih« med 10.4% in 37.3%, odvisno od držav in regij. Evropska ljudska stranka je na zadnjem kongresu na Malti poudarila, da EU potrebuje celostno strategijo, da bi obvladala demografske spremembe. S prihodnostjo se je potrebno spopasti in nagovoriti ter vključiti starejše k aktivnemu družbenemu sodelovanju.
Slovenija ima trenutno 2.064.900 prebivalcev. Starostna struktura je po podatkih Statističnega urada RS sledeča: od 0 do 14 let 14. 9 %; 15 do 64 let 66. 2 % in nad 65 let 18. 9 % ali 392.300 oseb. V domovih za starejše je 1. januarja 2017 prebivalo 16.784 (4, 3 %) oseb, starih 65 ali več let. Statistični podatki iz leta 2015 kažejo, da imajo ljudje iz te starostne skupine povprečno za približno 280 € prenizek mesečni dohodek, da bi lahko v domovih sami plačevali bivanje in oskrbo.
Naša država ima danes, podobno kot večina držav razvitega sveta, star demografski režim z nizkima rodnostjo in smrtnostjo. Zato je po starostni sestavi prebivalcev Slovenija v nezavidljivem položaju, saj se delež prebivalcev, mlajših od 15 let, še vedno zmanjšuje (nizka rodnost), povečuje pa delež prebivalcev starejših od 65 let. Vse to pomeni, da se prebivalstvo Slovenije stara, zaradi česar lahko v prihodnje pričakujemo vedno slabše razmerje med aktivnimi in vzdrževanimi prebivalci, višje izdatke za pokojnine ter zdravstveno in socialno varstvo. Država se zoper te trende bori predvsem z dvigovanjem upokojitvene starosti in podaljševanjem delovne dobe, potrebne za upokojitev.
Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti mladih (20-29) je posledica nadpovprečno visoke stopnje njihove vključenosti v izobraževanje. Strukturna neskladja pogosto ne omogočajo njihovega hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Posledica tega dejstva in pomanjkanje delovnih mest je zaskrbljujoč beg možganov v tujino, ki nas razvojno potiska v svetovno gospodarsko in kulturno provinco.
Delovna aktivnost med starejšimi (55-64) pa je med najnižjimi v EU, kar je predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja. Mnogi vidijo upokojitev kot rešitev iz nevzdržnega položaja v službi. Gre za povečevanje intenzivnosti dela, višje norme, zlorabo delovnega časa, stres na delovnem mestu in stalna grožnja glede odpuščanja, ki vpliva na zdravje ljudi.
Raziskovalci ugotavljajo, da delodajalci cenijo znanje in kompetence pri starejših delavcih, da se pa le-ti težje prilagajajo spremembam v delovnem okolju, a istočasno potrjujejo, da so starejši delavci dober in nujno potreben kader. Potrebno jih je umakniti s fizično zahtevnih mest in jih usposobiti za mentorje mlajšim. Starejše sodelavce, ki nimajo več ambicij glede kariere, lahko usposobimo za mentorje, s čimer jim daš veljavo in potrditev, da so za podjetje potrebni in pomembni. Taki sodelavci lahko postanejo notranji predavatelji ali svetovalci.
Iz gornjih podatkov izhaja, da bo v Sloveniji zmanjševanje števila delovno sposobnih v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik gospodarske rasti.
Medtem ko se v tujini delo za krajši čas promovira kot možnost za ustvarjanje novih delovnih mest, pa tudi kot rešitev za usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, pri nas ni tako. V Sloveniji je za krajši delovni čas zaposlena le vsaka deseta oseba, kar je dvakrat manj kot je povprečje v EU.
Zveza upokojencev pri SLS (ZU pri SLS) se po svojih organizacijskih možnostih vključuje v debato o vprašanjih, ki so življenjskega pomena za pravice in dostojanstvo strankinega članstva. Nima pa možnosti odločanja zaradi neprisotnosti strankinih poslancev v Državnem zboru. Sicer pa ZU pri SLS sodeluje v Koordinacijskemu odboru seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS), povezana je z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in s seniorji SDS in N. Si KD. Na mednarodni ravni je od leta 2007 članica Evropske zveze seniorjev (ESU) s katero uspešno sodeluje.
Veliko je odprtih vprašanj za politiko, ki vodi državo v kateri je tako številčna generacija nad 65 let. Središčno vprašanje je bilo in ostane skrb za starejše in ranljive ljudi pod pragom revščine, ki jim ne smejo biti odvzete človekove pravice in svoboščine. Vsakdo, ki je delal 40 let, mora dobiti pokojnino, ki je nad pragom revščine.
Kakovostna starost je odvisna tudi od nas, ki jo živimo. Naj bo sprejeta z nasmehom in staro ugotovitvijo_ »Noben dan brez dela.«
Prepričan sem, da bomo te dni v polni meri izkoristili priložnost, ki jo imamo člani SLS po mnogih letih, in volivce osvojili z mladostno energijo, ki gore premika. Ko nas bo obiskovala predsedniška kandidatka ga. Suzana Lara Krause, ji bomo predstavili vprašanja in dileme, ki nas pestijo. Prepričan sem, da bo znala o njih javno in argumentirano spregovoriti na tv soočenjih. Pomembno je, da v Sloveniji končno dobijo priložnost mladi, ker na njih svet stoji.
Danes so demografske spremembe eden izmed ključnih izzivov Evropske unije, njenih držav članic ter državljanov. Trend večanja števila starejših in upadanja stopnje rodnosti je bil opažen že pred nekaj desetletji, vendar je to šele pred kratkim postala tudi tema razprav in odločanja na številnih področjih ustvarjanja politik.
O staranju prebivalstva govorimo takrat, ko se delež prebivalstva nad izbrano starostno mejo (pogosto je to doseženih 65 let) povišuje glede na celotno prebivalstvo. Staranje prebivalstva je tako eden resnih izzivov, pred katerim se je danes znašlo človeštvo. Čeprav so ustrezni kazalniki že vrsto let opozarjali na ta pojav, se moramo zavedati, da je »staranje prebivalstva tih proces, da se razvija dalj časa in povzroča posledice, ki jih je težko predvideti.« Vir_ Statistični urad RS 2010.
»Demografske spremembe ne pridejo čez noč, ko pa pridejo, pokažejo svojo moč!«, je zapisala kanclerka Angela Merkel leta 2013 v uvodu k Bruseljski deklaraciji.
Ob 1. oktobru, dnevu starejših, je predsednica Evropske zveze seniorjev ga. An Hermans zapisala, da moramo imeti pred očmi resne napovedi, da bo leta 2030 »najstarejših starih« med 10.4% in 37.3%, odvisno od držav in regij. Evropska ljudska stranka je na zadnjem kongresu na Malti poudarila, da EU potrebuje celostno strategijo, da bi obvladala demografske spremembe. S prihodnostjo se je potrebno spopasti in nagovoriti ter vključiti starejše k aktivnemu družbenemu sodelovanju.
Slovenija ima trenutno 2.064.900 prebivalcev. Starostna struktura je po podatkih Statističnega urada RS sledeča: od 0 do 14 let 14. 9 %; 15 do 64 let 66. 2 % in nad 65 let 18. 9 % ali 392.300 oseb. V domovih za starejše je 1. januarja 2017 prebivalo 16.784 (4, 3 %) oseb, starih 65 ali več let. Statistični podatki iz leta 2015 kažejo, da imajo ljudje iz te starostne skupine povprečno za približno 280 € prenizek mesečni dohodek, da bi lahko v domovih sami plačevali bivanje in oskrbo.
Naša država ima danes, podobno kot večina držav razvitega sveta, star demografski režim z nizkima rodnostjo in smrtnostjo. Zato je po starostni sestavi prebivalcev Slovenija v nezavidljivem položaju, saj se delež prebivalcev, mlajših od 15 let, še vedno zmanjšuje (nizka rodnost), povečuje pa delež prebivalcev starejših od 65 let. Vse to pomeni, da se prebivalstvo Slovenije stara, zaradi česar lahko v prihodnje pričakujemo vedno slabše razmerje med aktivnimi in vzdrževanimi prebivalci, višje izdatke za pokojnine ter zdravstveno in socialno varstvo. Država se zoper te trende bori predvsem z dvigovanjem upokojitvene starosti in podaljševanjem delovne dobe, potrebne za upokojitev.
Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti mladih (20-29) je posledica nadpovprečno visoke stopnje njihove vključenosti v izobraževanje. Strukturna neskladja pogosto ne omogočajo njihovega hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Posledica tega dejstva in pomanjkanje delovnih mest je zaskrbljujoč beg možganov v tujino, ki nas razvojno potiska v svetovno gospodarsko in kulturno provinco.
Delovna aktivnost med starejšimi (55-64) pa je med najnižjimi v EU, kar je predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja. Mnogi vidijo upokojitev kot rešitev iz nevzdržnega položaja v službi. Gre za povečevanje intenzivnosti dela, višje norme, zlorabo delovnega časa, stres na delovnem mestu in stalna grožnja glede odpuščanja, ki vpliva na zdravje ljudi.
Raziskovalci ugotavljajo, da delodajalci cenijo znanje in kompetence pri starejših delavcih, da se pa le-ti težje prilagajajo spremembam v delovnem okolju, a istočasno potrjujejo, da so starejši delavci dober in nujno potreben kader. Potrebno jih je umakniti s fizično zahtevnih mest in jih usposobiti za mentorje mlajšim. Starejše sodelavce, ki nimajo več ambicij glede kariere, lahko usposobimo za mentorje, s čimer jim daš veljavo in potrditev, da so za podjetje potrebni in pomembni. Taki sodelavci lahko postanejo notranji predavatelji ali svetovalci.
Iz gornjih podatkov izhaja, da bo v Sloveniji zmanjševanje števila delovno sposobnih v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik gospodarske rasti.
Medtem ko se v tujini delo za krajši čas promovira kot možnost za ustvarjanje novih delovnih mest, pa tudi kot rešitev za usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, pri nas ni tako. V Sloveniji je za krajši delovni čas zaposlena le vsaka deseta oseba, kar je dvakrat manj kot je povprečje v EU.
Zveza upokojencev pri SLS (ZU pri SLS) se po svojih organizacijskih možnostih vključuje v debato o vprašanjih, ki so življenjskega pomena za pravice in dostojanstvo strankinega članstva. Nima pa možnosti odločanja zaradi neprisotnosti strankinih poslancev v Državnem zboru. Sicer pa ZU pri SLS sodeluje v Koordinacijskemu odboru seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS), povezana je z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in s seniorji SDS in N. Si KD. Na mednarodni ravni je od leta 2007 članica Evropske zveze seniorjev (ESU) s katero uspešno sodeluje.
Veliko je odprtih vprašanj za politiko, ki vodi državo v kateri je tako številčna generacija nad 65 let. Središčno vprašanje je bilo in ostane skrb za starejše in ranljive ljudi pod pragom revščine, ki jim ne smejo biti odvzete človekove pravice in svoboščine. Vsakdo, ki je delal 40 let, mora dobiti pokojnino, ki je nad pragom revščine.
Kakovostna starost je odvisna tudi od nas, ki jo živimo. Naj bo sprejeta z nasmehom in staro ugotovitvijo_ »Noben dan brez dela.«
Prepričan sem, da bomo te dni v polni meri izkoristili priložnost, ki jo imamo člani SLS po mnogih letih, in volivce osvojili z mladostno energijo, ki gore premika. Ko nas bo obiskovala predsedniška kandidatka ga. Suzana Lara Krause, ji bomo predstavili vprašanja in dileme, ki nas pestijo. Prepričan sem, da bo znala o njih javno in argumentirano spregovoriti na tv soočenjih. Pomembno je, da v Sloveniji končno dobijo priložnost mladi, ker na njih svet stoji.
