“Prekarno delo vpliva tudi na ceno dela za nedoločen čas.”

Kako bi opredelili prekarnost? Katere vrste zaposlitev so prekarne?

Problem prekarnega dela je zmanjšanje zaščite delavcev s strani države, večja osebna odgovornost za delo in večja negotovost materialnega stanja. Prekarni delavec ne sme zboleti in če je ženska, se težje odloči za otroka.

Prekarne zaposlitve zajemajo_ zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo za določen čas, delo prek  avtorskih pogodb in podjemnih pogodb, samozaposlitev, posredovanje delovne sile preko agencij za delo, študentsko delo.

Ali prekarnost v Sloveniji po vašem mnenju predstavlja dejanski problem?

Da, prekarnost predstavlja problem. Vedno več ljudi je zaposlenih v različnih oblikah prekarnega dela. Najbolj sporno se mi zdi, da sam Zavod RS za zaposlovanje to še vzpodbuja, med prvimi vprašanji svetovalca vsakemu iskalcu zaposlitve je namreč tudi vprašanje: »Ali se lahko samozaposlite?« Dokler je tako, Zavoda za zaposlovanje pravzaprav ne potrebujemo. Tisti, ki se ima namen samozaposliti in ima sredstva za to, bo to uredil na Ajpesu ali točki VEM.

Prekarno delo vpliva tudi na ceno dela za nedoločen čas – nihče ne želi delati za »manj«, marsikdo pa mora, ker mu je povedano_ »Če ne boš ti, bo pa kdo drug«.

Kaj boste kot Predsednica Republike naredili, da bi se s prekarnostjo začeli intenzivneje soočati na družbeni, strokovni in politični ravni?

Predsednik ima lahko pri vsem tem le proaktivno vlogo. Vzpodbujala bom dialog med različnimi sektorji, ki znajo in zmorejo najti prave rešitve. Pomembno vlogo pri tem mora imeti tudi povezovanje šolskega sistema z gospodarstvom, da bomo izobraževali kadre, ki so v Republiki Sloveniji iskani in zaposljivi. To bo privedlo do manjše brezposelnosti in tudi manjše potrebe po oblikah prekarnega dela.  V Sloveniji imamo namreč na eni strani deficitarne poklice na drugi pa veliko maso visoko izobraženega nezaposljivega kadra.

Z ustreznim izobraževalnim sistemom in ustvarjanjem dodane vrednosti bomo mladim vrnili upanje in prihodnost.

“Najbolj sporno se mi zdi, da sam Zavod RS za zaposlovanje to še vzpodbuja, med prvimi vprašanji svetovalca vsakemu iskalcu zaposlitve je namreč tudi vprašanje: »Ali se lahko samozaposlite?«”

Kakšno vlogo bodo v prihajajočih letih pri zagovoru pravic prekarcev prevzeli sindikati? Bodo oni branili pravice prekarno zaposlenih, ali je bolj verjetno, da bodo prekarci sami ustanovili organizacije, ki jih bodo zastopale v dialogu s socialnimi partnerji?

Sindikati delavcev so bili ustanovljeni z dobrim namenom varovati pravice delavcev. Skozi leta se je njihova funkcija žal izrodila in se dandanes zdi, da so podlegli nekim drugim interesom – kar je logična posledica načina financiranja njihovega delovanja. Leta 2016 je bil ustanovljen Sindikat prekarcev, namenjen zaposlenim znotraj neregularnih oblik dela. Upanje in nasmeh bomo lahko vrnili samo s socialnim dialogom in iskanjem dobrih rešitev.

Ali bi morala država tista podjetja, ki se obnašajo družbeno neodgovorno in zaradi povečevanja profita zaposlujejo prekarno, sankcionirati, ali je bolje, da jih sankcionira trg in kupci?

Menim, da bi morala v ravnanje neodgovornih podjetij poseči država. Zagotoviti bi bilo potrebno pravično in pošteno ureditev. Pošteno delo mora biti pravično plačano. V uspešnih podjetjih vedo, da je zadovoljen delavec tudi  dober delavec.

Trg in kupci dandanes žal težko kaj dosti sankcionirajo, ker so ti kupci povečini ti isti ljudje, ki so slabo plačani. Zato so njihove možnosti omejene na kupovanje tega, kar jim je cenovno dostopno, in ne tega, kar bi sicer želeli kupiti.

“Trg in kupci dandanes žal težko kaj dosti sankcionirajo, ker so ti kupci povečini ti isti ljudje, ki so slabo plačani.”

Članek je bil prvotno objavljen na_ http://www.spehnakruhu.com/politika/suzama-lara-krause