Ljubljana, 24. oktober 2017 – »Zadovoljen sem, da je Suzana s svojimi dobrimi nastopi in odkrito besedo predstavila prenovljeno SLS. Vsekakor si je odprla enkratno izhodišče tudi za prihodnje parlamentarne volitve. Je pa res, kot je že bilo rečeno, da smo bili neenakovredni v tej tekmi (ne govorim o nacionalni RTV). Dejstvo je, da moramo spremeniti volilno medijsko zakonodajo,« je odločen predsednik SLS mag. Marko Zidanšek. Kot vodja volilnega štaba predsedniške kandidatke SLS Suzane Lare Krause je bil gost v povolilni oddaji na TV Slovenija, ki jo je vodila Jasna Krljić Vreg.

Vabljeni k ogledu povolilne oddaje Televizije Slovenija Volitve 2017.

Mag. Zidanšek je pojasnil, da se morajo organizatorji volilnih kampanj držati strogih pravil, ki jih narekuje zakonodaja in kršitve pravil prinašajo tudi visoke kazni, na drugi strani pa dovolimo, da dve ali tri komercialne televizije odločijo katerekoli volitve v Sloveniji_ »Pozivam parlamentarne stranke, da bo naslednjih parlamentarnih volitev spremenijo to zakonodajo in omogočijo enakovreden nastop vsem kandidatom, ki kandidirajo v tej državi. To je načelo pravičnosti, ki bi moralo biti upoštevano pri volitvah, sicer so vedno dvomi pri rezultatih.«

Nizko volilno udeležbo je mag. Zidanšek pripisal stanju duha v državi. Ljudje govorijo_ »Saj se ne splača, saj nič ne odločamo.« Poleg politike same na tak odnos po njegovem prepričanju vplivajo tudi mediji in mnenjski voditelji. Možnost za spremembo vidi že pri izobraževalnem sistemu_ »Mlade moramo navaditi na to, da v življenju odločajo, potem bodo z veseljem prišli tudi na volitve.«

Po oceni predsednika SLS mag. Marka Zidanška je stranka v okviru danih možnosti dobro izkoristila mesec dni dolgo volilno kampanjo in izkoristila priložnost, da se strankarsko prebudi. To vidi kot dobro izhodišče za volitve, ki bodo čez pol leta.

Dejstvo, da bo zmagovalec volitev znan šele po drugem krogu, 12. novembra 2017, je mag. Zidanšek pripisal tudi številu predsedniških kandidatov, zaradi katerih so se odstotki bolj razporedili. Kritičen je bil do razkoraka med pomenom neposrednih volitev v večinskem sistemu in relativno majhnimi pristojnostmi predsednika države: »Tu je neke vrste paradoks, na tak način volimo pri nas le še župane. Zato pride do teh razlik. Drugod predsednike s tako majhnimi pristojnostmi volijo v parlamentu.«