Simpozij o novih tehnologijah in njihovem vplivu na svet dela

Ljubljana, 27. oktober 2017 – »Industrija 4.0 bo kruta za tiste, ki je ne bodo sprejeli, pripraviti se moramo in spodbuditi razvoj,« je na simpoziju civilne družbe, ki je danes potekal v Državnem svetu RS v organizaciji Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije in Socialne akademije, poudaril podpredsednik SLS in direktor Inštituta dr. Antona Korošca (INAK) Primož Jelševar. Ob tem kot ključen izziv vidi uravnoteženje vpisa na družboslovne in naravoslovne smeri ter uskladitev vpisnih mest s pričakovanimi potrebami po kadru v gospodarstvu. »Vpis na posamezne smeri ne sodi v avtonomijo univerz! Za večjo zaposljivost izobraženih mladih bosta morali usmerjanje na vpis v sekundarno in terciarno izobraževanje, predvsem pa tudi odgovornost namesto izobraževalnih ustanov prevzeti tudi pristojni ministrstvi. Koliko študentov se zaposli v lastni stroki eno leto po zaključku študija? Kakšna je povprečna plača? To sta ključni informaciji za vse, ki se odločajo, na katero študijsko smer bi se vpisali,« je prepričan Jelševar.

Industrija 4.0 pomeni prehod v družbo znanja, je pojasnil. Bistveni cilj je dvig produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega. Večina dodane vrednosti s prihodom industrije 4.0 ne bo več temeljila na delu ampak na znanju. Naša družba in gospodarstvo trenutno nista sposobna zagotoviti delovnih mest za 75 % družboslovcev od vsakokratne generacije študentov, torej za njihovo znanje ni prostora na trgu dela. Da bi dosegli omenjeni cilj, je treba nameniti sredstva in izvesti reformo izobraževalnega sistema, saj je stanje že sedaj zaskrbljujoče. Okoli 40 % generacije zaključuje sekundarno izobraževanje s poklicem, cilj je dvig na 80 %. V terciarno izobraževanje se vpisuje okoli 75 % generacije, vendar so realne potrebe trga le 40 %. To vpliva na visoko stopnjo nezaposljivosti med mladimi, ki posledično priložnosti iščejo tudi prek naših meja. Študija ne zaključi okoli 32 % generacije, cilj je manj kot 5 % osipa. Število doktoratov je skladno s prihajajočimi smernicami treba dvigniti na 10 % diplomantov, od tega pa jih dve tretjini usmeriti v gospodarstvo, kjer bodo imeli veliko vlogo pri zagotavljanju nadaljnjega razvoja.

Med predlogi ukrepov za izboljšave na trgu dela 4.0, ki so osnovani na zaključkih septembrske okrogle mize INAK na temo novih tehnologij in priložnosti za mlade, je Jelševar poleg reforme izobraževalnega sistema izpostavil reorganizacijo servisa za iskalce zaposlitve, možnost prekvalifikacije, drugačne načine za spopadanje s prekarnostjo, spremembo delovnopravne zakonodaje, ki bo podjetjem omogočila večjo fleksibilnost in možnost zaposlovanja za zaposlitve prihodnosti. Eno od težav vidi v tem, da je bilo v preteklosti storjenih tudi nekaj napak, ker je bila zaradi dnevne politike poslabšana zakonodaja, ki nas zdaj oddaljuje od pogojev za vzpostavitev dobrega poslovnega okolja.

Še eno področje, na katerem Slovenija zaostaja, so spodbude za razvoj in investicije v novo tehnološko opremo, inovacije, ki prinašajo delovna mesta, spodbujanje podjetništva in zelene industrije. Pri slednjih je kot primera dobre prakse izpostavil projekt pametnih vasi, ki je nedavno pridobil financiranje s strani EU in projekt Zavezništvo za mlade, ki iz teorije v prakso prenaša dualni sistem izobraževanja.

Primož Jelševar je svojo predstavitev zaključil z besedami, da so bo morala Slovenija dokončno odločiti za gospodarski model. »Država bi morala v okviru tržnega gospodarstva s socialnim korektivom poskrbeti za solidarnost do posameznika. Le z odločitvijo za en model bo pripravljena na izzive prihodnosti, ki jih prinaša tudi četrta industrijska revolucija. Pred Slovenijo je izredna priložnost, da dohiti najrazvitejše države Evrope in sveta. Uspelo nam bo, če bomo sposobni in voljni izkoristiti naše človeške vire. Če bomo mladim dali možnost in hkrati ohranili zavedanje, da vsa tehnologija in ves napredek nima smisla, če njegov cilj ni povečanje blaginje ljudi.«