Članek
Objavljeno Nov 20, 2017
Ljubljana, 20. november 2017 – Vodja Strokovnega sveta pri predsedniku SLS in nekdanji minister prof. dr. Andrej Umek je podrobno opisal preplet gospodarskega in izobraževalnega področja ter problematike zaposljivosti mladih s poudarkom na predlogih SLS za reforme srednjega izobraževanja.
Članek je bil prvotno objavljen na portalu Slovenec.
Strokovni svet pri predsedniku je pri izdelavi Programa SLS, na katerem temelji tudi nastajajoči volilni program, izhajal iz analize sedanjega stanja. Pri tem si je prizadeval identificirati, vsaj po njegovi presoji, največje pomanjkljivosti in predlagati ukrepe, ki bi te pomanjkljivosti odpravili, in tako izboljšati kakovost življenja in dvigniti življenjski standard v R. Sloveniji. Cilj je v teh dveh pogledih v dveh legislaturnih obdobjih doseči sosednjo Avstrijo.
Ena od teh pomanjkljivosti, kateri je namenjen ta prispevek, je stanje na trgu dela. V Sloveniji kljub zavidljivi gospodarski rasti opažamo na eni strani visoko, bistveno previsoko brezposelnost in na drugi strani prosta delovna mesta, za katera podjetja ne najdejo ustrezno kvalificiranih oseb. To zavira gospodarski razvoj in predvsem dvig dodane vrednosti na zaposlenega, ki je ključen predpogoj za rast plač in s tem življenjskega standarda. Z analizo strukture brezposelnih smo ugotovili, da je ta skoncentrirana na dve starostni skupini_ »mlade« in »stare«. Po nezaposlenosti »mladih«, torej tistih med 27. in 35. letom starosti, smo v vrhu držav članic EU. Za nami sta samo še Grčija in Španija. Po deležu delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 55 let, pa smo popolnoma na dnu držav članic EU. Kljub pomembnosti obeh problemov se bom v tem prispevku omejil na mladinsko brezposelnost in ukrepe za njeno bistveno zmanjšanje. Ti ukrepi so bili v Programu SLS označeni kot prilagoditev izobraževanja trgu dela. S tem so mišljene reforme izobraževalnega sistema, ki bodo zmanjšale število dijakov in študentov na težko ali nezaposljivih programih in povečali število šolajočih se v programih, ki so na trgu dela iskani in vodijo do možne zaposlitve. Istočasno bomo dvignili odstotek generacije, ki končuje sekundarno izobraževanje z zaposljivim poklicem s sedanjih približno 40 % na ciljnih 80 %. S temi ukrepi in ustreznimi ukrepi v terciarnem izobraževanju, ki na tem mestu ne bodo obravnavani, pričakujemo, da bomo znižali odstotek mlade generacije, ki je po končanem šolanju brez ali s težko zaposljivim poklicem s sedanjih približno 40 % na manj kot 5 %.
Že bežen pogled na shemo sekundarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji (Slika 1), zelo nazorno kaže, da je ključni cilj, to je zaposljivost mladih, ki so uspešno zaključili izobraževane, možno doseči samo, če se vpis v srednje splošno izobraževanje zmanjša na približno 20 % generacije. To pa je tudi edini del generacije, ki predvidoma konča sekundarno izobraževanje brez poklica. Ustrezni izborni postopki za vpis na srednje splošno izobraževanje morajo zagotavljati, da so ti posamezniki dovolj nadarjeni in motivirani, da bodo brez večjih problemov uspešno zaključili tudi terciarno izobraževanje in pridobili zaposljiv poklic. Zelo podobne pomanjkljivosti ima tudi srednje tehniško in strokovno izobraževanje. Vsi tisti dijaki, ki po štirih letih šolanja nadaljujejo z maturitetnim tečajem, ne pridobijo dovolj praktičnih znanj in so, mogoče ne formalno, vendar praktično brez poklica, in tako nedopustno povečujejo delež generacije, ki se vpiše na terciarno izobraževanje brez poklica. Ti, v kolikor ne končajo uspešno terciarnega izobraževanja, ostanejo brez poklica. Zato so njihove zaposlitvene možnosti izredno majhne. Vsi tisti dijaki, ki končajo pet letno srednje tehniško in strokovno izobraževanje sicer pridobijo poklic in dovolj poklicnih znanj, vendar v primeru, da želijo nadaljevati s terciarnim izobraževanjem, morajo opraviti še maturitetni tečaj, glej Sliko 1. Ta pot pa traja šest let in je predolga, da bi bila stimulativna. Zato je tudi vpis na to izobraževanje premajhen, to pa povečuje pritisk na srednje splošno izobraževanje. Oba programa srednjega in nižjega poklicnega izobraževanja sicer vodita do poklica, je pa njuna nadgradnja tako v delovodsko – mojstrski smeri kot tudi v smeri nadaljnjega izobraževanja pomanjkljiva. Zato sta oba programa manj privlačna kot bi lahko bila in bi morala biti, če želimo doseči cilj, da 80 % generacije z zaključkom srednjega izobraževanja pridobi tudi zaposljiv poklic.
[caption id="attachment_12379" align="aligncenter" width="696"]
Slika 1. Shema sekundarnega izobraževanja v R. Sloveniji. Puščice z izvlečeno črto označujejo vedno možne prehode, puščice s črtkano črto pa pogojne ali prehode z omejeno izbiro. PT pomeni poklicni tečaj in MT maturitetni tečaj.[/caption]
Izboljšanje obstoječega sistema je možno doseči z vpeljavo dualnega sistema izobraževanja – vajeništvom in bistvenimi poenostavitvami obstoječega sistema. Predlog SLS, sistem treh izobraževalnih poti, je prikazan na Sliki 2. Povzet je po avstrijskem zgledu, vendar zaradi lažjega prehoda ohranja nekatere značilnosti sedaj veljavnega slovenskega modela.
[caption id="attachment_12380" align="aligncenter" width="696"]
Slika 2. Shema sekundarnega izobraževanja kot jo predlaga SLS.[/caption]
V srednjem splošnem izobraževanju ni bistvenih sprememb. Program se zaključuje z maturo, ki omogoča vpis v terciarno izobraževanje. Poudariti pa želim še enkrat, da bi naj bila ta pot odprta za manj kot 20 % generacije. Drugi steber predstavlja Srednje tehniško in strokovno izobraževanje, ki za razliko od splošnega traja pet let. Vendar za to istočasno vodi do mature in diplomskega izpita. Prva omogoča direkten vstop na terciarno izobraževanje, drugi pa predstavlja zaključek tehniškega izobraževanja in s tem zaposljiv poklic. Ta študij odpira dijaku dve možnosti: nadaljevanje izobraževanja ali zaposlitev. Zato je tudi leto daljše trajanje tega programa v primerjavi s splošnim sprejemljivo. Desna dva stolpca na Sliki 2 predstavljata dva različna pristopa k poklicnemu izobraževanju, levi šolskega in desni dualnega, torej vajeniškega, pri katerem dijak čas svojega izobraževanja razdeli med šolo in praktično učenje pri izbranem mojstru. Oba ta dva programa se lahko nadaljujeta v skupni nadgradnji, ki na eni strani vodi do mojstrske ali delovodske kvalifikacije ter na drugi strani do mature, ki odpira za tiste, ki si to izberejo, pot v terciarno izobraževanje.
Očitne prednosti sistema, ki ga predlaga SLS, so predvsem bistveno večja zaposljivost mladih. Na absoluten minimum se zmanjša število onih, ki ob zaključku izobraževanja ostanejo brez poklica ali pa pridobijo le težko- ali celo nezaposljivo kvalifikacijo. S tem je odpravljena največja pomanjkljivost današnjega sistema in glavni vzrok za nezaposlenost med mladimi. Predlagani sistem tudi vsem, ki so zaključili osnovno izobraževanje, nudi tri različne izobraževane poti. Vsak si lahko izbere tisto, ki je najbliže njegovim željam, sposobnostim in interesom. In samo od njega samega je odvisno, kako daleč bo šel po izbrani poti. Tako je v največji možni meri upoštevano dejstvo, da nimajo vsi istih interesov, nagnjen in ambicij. Odločitev za nobeno od teh treh poti ne vodi v slepo ulico. Zato lahko vsak posameznik svojo izobraževalno pot prilagodi svojim interesom in nagnjenjem.
Bistvena novost v sistemu izobraževanja je dualno izobraževanje, torej vajeništvo. To smo včasih v Sloveniji že poznali, vendar takrat je imel vajeniški program to pomanjkljivost, da mu je manjkala nadgradnja in je v neki meri predstavljal slepo ulico. Ta je vodila največ do mojstrskega izpita, pot v terciarno izobraževanje pa praktično ni bila mogoča. Da se je danes smiselno vrniti k dualnemu izobraževanju, je nadvse nazorno pokazal evropski poslanec Franc Bogovič SLS/EPP, ki je za svoj program »Zavezništvo za mlade« pridobil številne občine in evropsko financiranje za konkreten projekt uvajanja mojstrske šole v Krškem. Prav njemu se moramo zahvaliti, da je nazorno pokazal, da slovensko gospodarstvo in predvsem njene mlajše generacije potrebujejo dualno izobraževanje.
Na koncu bi rad poudaril, da smo snovalci Programa SLS prepričani, da smo naredili dober program. Vendar noben program ni tako dober, da se ga ne bi dalo še izboljšati. Zato so pripombe in predlogi zaželeni. Še enkrat bi se rad zahvalil g. Francu Bogoviču, ki je s svojim neutrudnim delom dokazal, da so bistvene točke tega programa realne in korektne. Svojo pozornost sem v tem članku posvetil samo srednjemu izobraževanju mladih. Tako so bila na tem mestu izpuščena tri vprašanja: ali je ob podaljšanju večine srednješolskih programov na pet let devetletno osnovnošolsko izobraževanje še smiselno, ali se mogoče ne bi bilo bolje vrniti k osemletnemu; nadalje kako zagotoviti poklicno kvalifikacijo mladim, ki so svoje šolanje zaključili brez kvalifikacije ali z kvalifikacijo, ki je težko- ali nezaposljiva; in končno kako prilagoditi terciarno izobraževanje zahtevam trga dela in zagotoviti konkurenčnost Slovenije v četrti industrijski revoluciji. O teh temah pa kdaj drugič.
prof. dr. Andrej Umek
Članek je bil prvotno objavljen na portalu Slovenec.
Strokovni svet pri predsedniku je pri izdelavi Programa SLS, na katerem temelji tudi nastajajoči volilni program, izhajal iz analize sedanjega stanja. Pri tem si je prizadeval identificirati, vsaj po njegovi presoji, največje pomanjkljivosti in predlagati ukrepe, ki bi te pomanjkljivosti odpravili, in tako izboljšati kakovost življenja in dvigniti življenjski standard v R. Sloveniji. Cilj je v teh dveh pogledih v dveh legislaturnih obdobjih doseči sosednjo Avstrijo.
Ena od teh pomanjkljivosti, kateri je namenjen ta prispevek, je stanje na trgu dela. V Sloveniji kljub zavidljivi gospodarski rasti opažamo na eni strani visoko, bistveno previsoko brezposelnost in na drugi strani prosta delovna mesta, za katera podjetja ne najdejo ustrezno kvalificiranih oseb. To zavira gospodarski razvoj in predvsem dvig dodane vrednosti na zaposlenega, ki je ključen predpogoj za rast plač in s tem življenjskega standarda. Z analizo strukture brezposelnih smo ugotovili, da je ta skoncentrirana na dve starostni skupini_ »mlade« in »stare«. Po nezaposlenosti »mladih«, torej tistih med 27. in 35. letom starosti, smo v vrhu držav članic EU. Za nami sta samo še Grčija in Španija. Po deležu delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 55 let, pa smo popolnoma na dnu držav članic EU. Kljub pomembnosti obeh problemov se bom v tem prispevku omejil na mladinsko brezposelnost in ukrepe za njeno bistveno zmanjšanje. Ti ukrepi so bili v Programu SLS označeni kot prilagoditev izobraževanja trgu dela. S tem so mišljene reforme izobraževalnega sistema, ki bodo zmanjšale število dijakov in študentov na težko ali nezaposljivih programih in povečali število šolajočih se v programih, ki so na trgu dela iskani in vodijo do možne zaposlitve. Istočasno bomo dvignili odstotek generacije, ki končuje sekundarno izobraževanje z zaposljivim poklicem s sedanjih približno 40 % na ciljnih 80 %. S temi ukrepi in ustreznimi ukrepi v terciarnem izobraževanju, ki na tem mestu ne bodo obravnavani, pričakujemo, da bomo znižali odstotek mlade generacije, ki je po končanem šolanju brez ali s težko zaposljivim poklicem s sedanjih približno 40 % na manj kot 5 %.
Že bežen pogled na shemo sekundarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji (Slika 1), zelo nazorno kaže, da je ključni cilj, to je zaposljivost mladih, ki so uspešno zaključili izobraževane, možno doseči samo, če se vpis v srednje splošno izobraževanje zmanjša na približno 20 % generacije. To pa je tudi edini del generacije, ki predvidoma konča sekundarno izobraževanje brez poklica. Ustrezni izborni postopki za vpis na srednje splošno izobraževanje morajo zagotavljati, da so ti posamezniki dovolj nadarjeni in motivirani, da bodo brez večjih problemov uspešno zaključili tudi terciarno izobraževanje in pridobili zaposljiv poklic. Zelo podobne pomanjkljivosti ima tudi srednje tehniško in strokovno izobraževanje. Vsi tisti dijaki, ki po štirih letih šolanja nadaljujejo z maturitetnim tečajem, ne pridobijo dovolj praktičnih znanj in so, mogoče ne formalno, vendar praktično brez poklica, in tako nedopustno povečujejo delež generacije, ki se vpiše na terciarno izobraževanje brez poklica. Ti, v kolikor ne končajo uspešno terciarnega izobraževanja, ostanejo brez poklica. Zato so njihove zaposlitvene možnosti izredno majhne. Vsi tisti dijaki, ki končajo pet letno srednje tehniško in strokovno izobraževanje sicer pridobijo poklic in dovolj poklicnih znanj, vendar v primeru, da želijo nadaljevati s terciarnim izobraževanjem, morajo opraviti še maturitetni tečaj, glej Sliko 1. Ta pot pa traja šest let in je predolga, da bi bila stimulativna. Zato je tudi vpis na to izobraževanje premajhen, to pa povečuje pritisk na srednje splošno izobraževanje. Oba programa srednjega in nižjega poklicnega izobraževanja sicer vodita do poklica, je pa njuna nadgradnja tako v delovodsko – mojstrski smeri kot tudi v smeri nadaljnjega izobraževanja pomanjkljiva. Zato sta oba programa manj privlačna kot bi lahko bila in bi morala biti, če želimo doseči cilj, da 80 % generacije z zaključkom srednjega izobraževanja pridobi tudi zaposljiv poklic.
[caption id="attachment_12379" align="aligncenter" width="696"]
Slika 1. Shema sekundarnega izobraževanja v R. Sloveniji. Puščice z izvlečeno črto označujejo vedno možne prehode, puščice s črtkano črto pa pogojne ali prehode z omejeno izbiro. PT pomeni poklicni tečaj in MT maturitetni tečaj.[/caption]Izboljšanje obstoječega sistema je možno doseči z vpeljavo dualnega sistema izobraževanja – vajeništvom in bistvenimi poenostavitvami obstoječega sistema. Predlog SLS, sistem treh izobraževalnih poti, je prikazan na Sliki 2. Povzet je po avstrijskem zgledu, vendar zaradi lažjega prehoda ohranja nekatere značilnosti sedaj veljavnega slovenskega modela.
[caption id="attachment_12380" align="aligncenter" width="696"]
Slika 2. Shema sekundarnega izobraževanja kot jo predlaga SLS.[/caption]V srednjem splošnem izobraževanju ni bistvenih sprememb. Program se zaključuje z maturo, ki omogoča vpis v terciarno izobraževanje. Poudariti pa želim še enkrat, da bi naj bila ta pot odprta za manj kot 20 % generacije. Drugi steber predstavlja Srednje tehniško in strokovno izobraževanje, ki za razliko od splošnega traja pet let. Vendar za to istočasno vodi do mature in diplomskega izpita. Prva omogoča direkten vstop na terciarno izobraževanje, drugi pa predstavlja zaključek tehniškega izobraževanja in s tem zaposljiv poklic. Ta študij odpira dijaku dve možnosti: nadaljevanje izobraževanja ali zaposlitev. Zato je tudi leto daljše trajanje tega programa v primerjavi s splošnim sprejemljivo. Desna dva stolpca na Sliki 2 predstavljata dva različna pristopa k poklicnemu izobraževanju, levi šolskega in desni dualnega, torej vajeniškega, pri katerem dijak čas svojega izobraževanja razdeli med šolo in praktično učenje pri izbranem mojstru. Oba ta dva programa se lahko nadaljujeta v skupni nadgradnji, ki na eni strani vodi do mojstrske ali delovodske kvalifikacije ter na drugi strani do mature, ki odpira za tiste, ki si to izberejo, pot v terciarno izobraževanje.
Očitne prednosti sistema, ki ga predlaga SLS, so predvsem bistveno večja zaposljivost mladih. Na absoluten minimum se zmanjša število onih, ki ob zaključku izobraževanja ostanejo brez poklica ali pa pridobijo le težko- ali celo nezaposljivo kvalifikacijo. S tem je odpravljena največja pomanjkljivost današnjega sistema in glavni vzrok za nezaposlenost med mladimi. Predlagani sistem tudi vsem, ki so zaključili osnovno izobraževanje, nudi tri različne izobraževane poti. Vsak si lahko izbere tisto, ki je najbliže njegovim željam, sposobnostim in interesom. In samo od njega samega je odvisno, kako daleč bo šel po izbrani poti. Tako je v največji možni meri upoštevano dejstvo, da nimajo vsi istih interesov, nagnjen in ambicij. Odločitev za nobeno od teh treh poti ne vodi v slepo ulico. Zato lahko vsak posameznik svojo izobraževalno pot prilagodi svojim interesom in nagnjenjem.
Bistvena novost v sistemu izobraževanja je dualno izobraževanje, torej vajeništvo. To smo včasih v Sloveniji že poznali, vendar takrat je imel vajeniški program to pomanjkljivost, da mu je manjkala nadgradnja in je v neki meri predstavljal slepo ulico. Ta je vodila največ do mojstrskega izpita, pot v terciarno izobraževanje pa praktično ni bila mogoča. Da se je danes smiselno vrniti k dualnemu izobraževanju, je nadvse nazorno pokazal evropski poslanec Franc Bogovič SLS/EPP, ki je za svoj program »Zavezništvo za mlade« pridobil številne občine in evropsko financiranje za konkreten projekt uvajanja mojstrske šole v Krškem. Prav njemu se moramo zahvaliti, da je nazorno pokazal, da slovensko gospodarstvo in predvsem njene mlajše generacije potrebujejo dualno izobraževanje.
Na koncu bi rad poudaril, da smo snovalci Programa SLS prepričani, da smo naredili dober program. Vendar noben program ni tako dober, da se ga ne bi dalo še izboljšati. Zato so pripombe in predlogi zaželeni. Še enkrat bi se rad zahvalil g. Francu Bogoviču, ki je s svojim neutrudnim delom dokazal, da so bistvene točke tega programa realne in korektne. Svojo pozornost sem v tem članku posvetil samo srednjemu izobraževanju mladih. Tako so bila na tem mestu izpuščena tri vprašanja: ali je ob podaljšanju večine srednješolskih programov na pet let devetletno osnovnošolsko izobraževanje še smiselno, ali se mogoče ne bi bilo bolje vrniti k osemletnemu; nadalje kako zagotoviti poklicno kvalifikacijo mladim, ki so svoje šolanje zaključili brez kvalifikacije ali z kvalifikacijo, ki je težko- ali nezaposljiva; in končno kako prilagoditi terciarno izobraževanje zahtevam trga dela in zagotoviti konkurenčnost Slovenije v četrti industrijski revoluciji. O teh temah pa kdaj drugič.
prof. dr. Andrej Umek
Nov 20, 2017