Članek
Objavljeno Feb 20, 2018
Spoštovani poslanec Luka Mesec,
ko sem mislil, da sem že vse slišal, sem pogledal povzetek oddaje Tarča, kjer ste širni Sloveniji naznanili, da je »izvoz največja Ahilova peta našega gospodarstva.« Tudi podjetje, ki ga je moj oče soustanovil pred 25 leti in daje kruh več kot 100 Slovencem, je eden takšnih »nebodigatreba« izvoznikov, ki je po vašem mnenju največja slabost slovenskega gospodarstva. Čutim se dolžnega, da vam pojasnim nekaj dejstev o slovenskem gospodarstvu in izvoznikih, ki jih očitno razumete zelo po svoje.
V gospodarstvu si od slovenske politike ne nadejamo več pomoči – zgodovinske izkušnje so nas naučile, da je to zaradi narave vašega posla le utopija. Želimo si čim bolj normalnega gospodarskega okolja, ki bo evropsko konkurenčno, in to, da nas politiki s svojimi neumnostmi ne spravljate v zadrego pred poslovnimi partnerji. Vaša stališča odmevajo tako doma kot v tujini. Podobno kot je poskus priznanja Palestine vašega kolega Erjavca slabo vplival na vtis, ki ga naša država daje navzven, tudi vaše besede o izvozu kot Ahilovi peti gospodarstva, naše kupce navdajajo z dvomom, da smo država, ki je zrela za resne poslovne odnose. Zaprt sistem gospodarstva, ki ga s svojimi zgodovinsko preživetimi idejami želite obuditi, ni le nevzdržen, ampak vodi v veliko revščino, kar dokazujejo države, ki se tega oklepajo.
Predpostavimo, da prepovemo izvoz, na kar namigujete, in dovolimo le še proizvodnjo izključno za notranji trg. V trenutku bi delovno mesto izgubilo stotisoče delavcev, ki bi se morali prezaposliti v panogah, kjer nismo samooskrbni. Kupna moč bi se radikalno zmanjšala, saj nimamo ne znanja ne kapitala za proizvodnjo mnogih dobrin. Dodana vrednost proizvodov in storitev bi močno padla, z njo pa tudi standard ljudi. Verjetno se nikoli ne bi ekonomsko pobrali. To ne gre, zato se prava enačba za ekonomsko stabilnost glasi_ »Trošimo lahko le toliko, kot izvozimo.« Ali drugače: »Ena in dve je tri.« Nižji davki so najboljša spodbuda za gospodarstvo in močno gospodarstvo je najboljša socialna politika. To ni umetnost, to niso le besede, pač pa je to edina enačba, ki jo s pridom izkoriščajo uspešne evropske države, med katere Slovenija že dolgo ne sodi več. Poenostavljena razlaga enačbe je_ znižajmo davke za en evro, za izravnavo dva delavca iz negospodarstva prezaposlimo v gospodarstvo in z razbremenitvijo bo gospodarstvo dodatno lahko zaposlilo tri brezposelne. Zagotavljam vam, da bo vseh pet ljudi živelo bolj človeka vredno življenje.
Gospod poslanec, tudi z vašim predlogom, da bi plače sledile produktivnosti in dobičkom, ste ustrelili velikega kozla. Produktivnost je namreč le količina proizvedenih izdelkov in storitev v neki časovni enoti. Vaše zahteve, da morajo delavske plače slediti njihovi produktivnosti, so tako enostavno nehumane, zato produktivnost ne more in ne sme biti merilo za rast plač – to je nepravično do vsakega delavca, ki se po svojih najboljših močeh trudi, da opravlja svoje delo.
Da vam slikovito opišem: Delavci v Venezueli lahko zelo produktivno proizvajajo smuči, vendar bodo njihove plače težko sledile produktivnosti, saj v državi ni naravnih danosti, da bi smuči uporabljali. Zato tam le na podlagi produktivnosti proizvodnje smuči ne bi mogli vzdržno dvigniti plač. Pomembno je, kaj proizvajaš, ne le količina.
Tudi dobiček ne more biti enostavno merilo za rast plač. Poglejte mnoga slovenska državna podjetja, ki dosegajo katastrofalne rezultate. Boste delavcem v teh podjetjih zmanjšali plače, ali boste njihove izgube kompenzirali z izvozniki, ki imajo normalne dobičke? O dobičkih v državnih podjetjih v Sloveniji skoraj ni mogoče govoriti, ker jih politični prijatelji sproti izropajo. Prav ta podjetja in lopove za njimi pa vi in vaši kolegi vztrajno branite pred domačimi in tujimi lastniki, ki bi lahko naredili red. To g. Mesec je gnili kapitalistični način razmišljanja, ki ga s takšnim zanosom pripisujete vsem slovenskim podjetnikom, tudi izvoznikom. Tistim, ki se od jutra do večera borimo v podjetjih za naš in tudi vaš ljubi kruhek.
Sprijaznite se že, da živimo na globalnem trgu. Tudi avto, s katerim se vsak dan vozite v službo, je nastal v tujini. Slovenski izvozniki pa ustvarimo kar tretjino BDP, zato s svojimi besedami žalite delo stotisočih zaposlenih, ki ustvarjajo v izvoznem sektorju. »Enormni dobički« izvoznikov, kot jih opisujete, niso v Sloveniji prav nič enormni. So precej revni, takšni, da se mnogi z njimi ne upajo pohvaliti, zaradi resnično enormnega obsega države in paradržave, kjer smo na mednarodnih lestvicah med najslabšimi na svetu. Ti dobički pa se ne prelivajo v tujino. Verjeli ali ne, slovenski izvozniki plačujemo prav tako velike dajatve kot tisti, ki proizvajajo za domačo potrošnjo. Še več, ker imamo mnogi izvozniki višjo dodano vrednost, nas zlasti vaši predlogi Levice o progresivnih obdavčitvah oberejo skoraj do kosti. To je eden glavnih razlogov, da je Slovenija ena najmanj zaželenih držav za tuje investitorje v Evropi.
Slovenija si mora za poglavitni cilj na gospodarskem področju postaviti povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. To je edino merilo, ki omogoča naraven dvig bruto plač slovenskih delavcev. Višjo dodano vrednost lahko dosežemo s tem, da vzpostavimo gospodarsko okolje, ki vzpodbuja izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, z razvojem, znanjem, uporabo novih dognanj in tehnologij prihajajoče Industrije 4.0 in ne le s tem, da od delavcev zahtevamo nečloveško produktivnost. Reformirati je treba izobraževalni sistem za potrebe trga dela prihodnosti. Mnoge zahodnoevropske države so se namreč že pred leti začele pripravljati na velike spremembe, ki nas čakajo. Te spremembe bodo v veliki meri vplivale na število zaposlitev v naslednjih letih, Slovenija pa je na novo tehnološko revolucijo zelo slabo pripravljena. Plače bomo lahko vzdržno dvignili le s povečano dodano vrednostjo na zaposlenega. Ta pa v Sloveniji že 20 let stagnira zaradi sovražnega gospodarskega okolja, ki ga povzročate neuki politiki brez kančka zdrave kmečke pameti. Kako se torej lahko vi in vaši kolegi predstavljate kot zagovorniki delavcev, če pa na drugi strani s svojim ekonomskim neznanjem vztrajno teptate pravice delavcev? Za poslanca ste bili izvoljeni v mojem rojstnem Zasavju, ki je nekoč zaposlovalo desettisoče delavcev zasavskih rudnikov in hčerinskih družb. V Zasavju so se iz rudnikov razvila mnoga dobra podjetja, ki so bila pomembni izvozniki in so zaposlovala tisoče ljudi. Izvažali smo v našo bivšo skupno državo in v zahodno Evropo. Če mi poslanec ne verjamete, lahko o tem vprašate svoje volilce v Zasavju in bodo povedali isto.
Zato vam g. Mesec povem, da Ahilova peta slovenskega gospodarstva ni izvoz in nismo tisti, ki izvažamo. Ahilova peta slovenskega gospodarstva ste politiki, ki v življenju še nikoli niste delali in zato nimate zdrave kmečke pameti. Edino kar obvladate je, da se kot vaši predhodniki ohranjate na dosedanjih položajih. Tudi za ceno uničenja izvoznikov, delavcev ali celotnega gospodarstva ter z njim prihodnosti slovenskih državljanov.
Primož Jelševar,
podjetnik in podpredsednik SLS
ko sem mislil, da sem že vse slišal, sem pogledal povzetek oddaje Tarča, kjer ste širni Sloveniji naznanili, da je »izvoz največja Ahilova peta našega gospodarstva.« Tudi podjetje, ki ga je moj oče soustanovil pred 25 leti in daje kruh več kot 100 Slovencem, je eden takšnih »nebodigatreba« izvoznikov, ki je po vašem mnenju največja slabost slovenskega gospodarstva. Čutim se dolžnega, da vam pojasnim nekaj dejstev o slovenskem gospodarstvu in izvoznikih, ki jih očitno razumete zelo po svoje.
V gospodarstvu si od slovenske politike ne nadejamo več pomoči – zgodovinske izkušnje so nas naučile, da je to zaradi narave vašega posla le utopija. Želimo si čim bolj normalnega gospodarskega okolja, ki bo evropsko konkurenčno, in to, da nas politiki s svojimi neumnostmi ne spravljate v zadrego pred poslovnimi partnerji. Vaša stališča odmevajo tako doma kot v tujini. Podobno kot je poskus priznanja Palestine vašega kolega Erjavca slabo vplival na vtis, ki ga naša država daje navzven, tudi vaše besede o izvozu kot Ahilovi peti gospodarstva, naše kupce navdajajo z dvomom, da smo država, ki je zrela za resne poslovne odnose. Zaprt sistem gospodarstva, ki ga s svojimi zgodovinsko preživetimi idejami želite obuditi, ni le nevzdržen, ampak vodi v veliko revščino, kar dokazujejo države, ki se tega oklepajo.
Predpostavimo, da prepovemo izvoz, na kar namigujete, in dovolimo le še proizvodnjo izključno za notranji trg. V trenutku bi delovno mesto izgubilo stotisoče delavcev, ki bi se morali prezaposliti v panogah, kjer nismo samooskrbni. Kupna moč bi se radikalno zmanjšala, saj nimamo ne znanja ne kapitala za proizvodnjo mnogih dobrin. Dodana vrednost proizvodov in storitev bi močno padla, z njo pa tudi standard ljudi. Verjetno se nikoli ne bi ekonomsko pobrali. To ne gre, zato se prava enačba za ekonomsko stabilnost glasi_ »Trošimo lahko le toliko, kot izvozimo.« Ali drugače: »Ena in dve je tri.« Nižji davki so najboljša spodbuda za gospodarstvo in močno gospodarstvo je najboljša socialna politika. To ni umetnost, to niso le besede, pač pa je to edina enačba, ki jo s pridom izkoriščajo uspešne evropske države, med katere Slovenija že dolgo ne sodi več. Poenostavljena razlaga enačbe je_ znižajmo davke za en evro, za izravnavo dva delavca iz negospodarstva prezaposlimo v gospodarstvo in z razbremenitvijo bo gospodarstvo dodatno lahko zaposlilo tri brezposelne. Zagotavljam vam, da bo vseh pet ljudi živelo bolj človeka vredno življenje.
Gospod poslanec, tudi z vašim predlogom, da bi plače sledile produktivnosti in dobičkom, ste ustrelili velikega kozla. Produktivnost je namreč le količina proizvedenih izdelkov in storitev v neki časovni enoti. Vaše zahteve, da morajo delavske plače slediti njihovi produktivnosti, so tako enostavno nehumane, zato produktivnost ne more in ne sme biti merilo za rast plač – to je nepravično do vsakega delavca, ki se po svojih najboljših močeh trudi, da opravlja svoje delo.
Da vam slikovito opišem: Delavci v Venezueli lahko zelo produktivno proizvajajo smuči, vendar bodo njihove plače težko sledile produktivnosti, saj v državi ni naravnih danosti, da bi smuči uporabljali. Zato tam le na podlagi produktivnosti proizvodnje smuči ne bi mogli vzdržno dvigniti plač. Pomembno je, kaj proizvajaš, ne le količina.
Tudi dobiček ne more biti enostavno merilo za rast plač. Poglejte mnoga slovenska državna podjetja, ki dosegajo katastrofalne rezultate. Boste delavcem v teh podjetjih zmanjšali plače, ali boste njihove izgube kompenzirali z izvozniki, ki imajo normalne dobičke? O dobičkih v državnih podjetjih v Sloveniji skoraj ni mogoče govoriti, ker jih politični prijatelji sproti izropajo. Prav ta podjetja in lopove za njimi pa vi in vaši kolegi vztrajno branite pred domačimi in tujimi lastniki, ki bi lahko naredili red. To g. Mesec je gnili kapitalistični način razmišljanja, ki ga s takšnim zanosom pripisujete vsem slovenskim podjetnikom, tudi izvoznikom. Tistim, ki se od jutra do večera borimo v podjetjih za naš in tudi vaš ljubi kruhek.
Sprijaznite se že, da živimo na globalnem trgu. Tudi avto, s katerim se vsak dan vozite v službo, je nastal v tujini. Slovenski izvozniki pa ustvarimo kar tretjino BDP, zato s svojimi besedami žalite delo stotisočih zaposlenih, ki ustvarjajo v izvoznem sektorju. »Enormni dobički« izvoznikov, kot jih opisujete, niso v Sloveniji prav nič enormni. So precej revni, takšni, da se mnogi z njimi ne upajo pohvaliti, zaradi resnično enormnega obsega države in paradržave, kjer smo na mednarodnih lestvicah med najslabšimi na svetu. Ti dobički pa se ne prelivajo v tujino. Verjeli ali ne, slovenski izvozniki plačujemo prav tako velike dajatve kot tisti, ki proizvajajo za domačo potrošnjo. Še več, ker imamo mnogi izvozniki višjo dodano vrednost, nas zlasti vaši predlogi Levice o progresivnih obdavčitvah oberejo skoraj do kosti. To je eden glavnih razlogov, da je Slovenija ena najmanj zaželenih držav za tuje investitorje v Evropi.
Slovenija si mora za poglavitni cilj na gospodarskem področju postaviti povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. To je edino merilo, ki omogoča naraven dvig bruto plač slovenskih delavcev. Višjo dodano vrednost lahko dosežemo s tem, da vzpostavimo gospodarsko okolje, ki vzpodbuja izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, z razvojem, znanjem, uporabo novih dognanj in tehnologij prihajajoče Industrije 4.0 in ne le s tem, da od delavcev zahtevamo nečloveško produktivnost. Reformirati je treba izobraževalni sistem za potrebe trga dela prihodnosti. Mnoge zahodnoevropske države so se namreč že pred leti začele pripravljati na velike spremembe, ki nas čakajo. Te spremembe bodo v veliki meri vplivale na število zaposlitev v naslednjih letih, Slovenija pa je na novo tehnološko revolucijo zelo slabo pripravljena. Plače bomo lahko vzdržno dvignili le s povečano dodano vrednostjo na zaposlenega. Ta pa v Sloveniji že 20 let stagnira zaradi sovražnega gospodarskega okolja, ki ga povzročate neuki politiki brez kančka zdrave kmečke pameti. Kako se torej lahko vi in vaši kolegi predstavljate kot zagovorniki delavcev, če pa na drugi strani s svojim ekonomskim neznanjem vztrajno teptate pravice delavcev? Za poslanca ste bili izvoljeni v mojem rojstnem Zasavju, ki je nekoč zaposlovalo desettisoče delavcev zasavskih rudnikov in hčerinskih družb. V Zasavju so se iz rudnikov razvila mnoga dobra podjetja, ki so bila pomembni izvozniki in so zaposlovala tisoče ljudi. Izvažali smo v našo bivšo skupno državo in v zahodno Evropo. Če mi poslanec ne verjamete, lahko o tem vprašate svoje volilce v Zasavju in bodo povedali isto.
Zato vam g. Mesec povem, da Ahilova peta slovenskega gospodarstva ni izvoz in nismo tisti, ki izvažamo. Ahilova peta slovenskega gospodarstva ste politiki, ki v življenju še nikoli niste delali in zato nimate zdrave kmečke pameti. Edino kar obvladate je, da se kot vaši predhodniki ohranjate na dosedanjih položajih. Tudi za ceno uničenja izvoznikov, delavcev ali celotnega gospodarstva ter z njim prihodnosti slovenskih državljanov.
Primož Jelševar,
podjetnik in podpredsednik SLS
Feb 20, 2018