Nova Gorica, 5. april 2018 – Slovenska ljudska stranka (SLS) bo na letošnjih volitvah nastopila skupaj z Zvezo za Primorsko (ZZP). Odločitev je bila potrjena na internih organih z obeh strani, temelji pa na močni programski sinergiji zlasti skozi prizmo predlaganih ukrepov na področju decentralizacije, debirokratizacije in demokratizacije Slovenije. Še več, skupen volilni nastop SLS in ZZP pomeni novost v slovenskem političnem prostoru, saj postavlja v ospredje programsko in ne politično ideološko povezovanje kot aktivno prizadevanje za dvig kakovosti bivanja vseh slovenskih državljanov po vsej Sloveniji.

V volilni kampanji bomo skupaj SLS in ZZP iskali konsenz med ljudmi pri ključnih razvojnih spremembah sistema upravljanja države. Slovenija tako čim prej potrebuje nov model pokrajin, ki bo bliže ljudem in lokalnemu okolju. Torej govorimo o razvojnem modelu pokrajin, ki jim bo zagotavljal večjo avtonomijo odločanja, upravljanja in financiranja. Slovenija ni Ljubljana, čeprav dejansko tako tudi deluje. Monocentrični model namreč sili ljudi k množičnim dnevnim migracijam v Ljubljano kot osrednje gospodarsko in upravno središče, ostala slovenska mesta in podeželje pa zaostajajo v razvoju, poslovnih priložnosti, kakovosti bivanja ter izgubljajo ključen potencial – ljudi, zlasti mlade generacije.



Ob tem je zaskrbljujoče dejstvo, da je zaradi tega ogrožena prihodnost Slovenije in naroda, saj je nataliteta na zelo kritični meji. Še več, ogrožen je že tako krhek socialni model tako z vidika skupne pokojninske in zdravstvene blagajne. V SLS in ZZP zato predlagamo nov koncept regionalne politike, ki temelji na razvoju regij oz. pokrajin, ki bodo okolju vračale nove poslovne priložnosti ter delovna mesta, dosegljive visoke upravne storitve, zdravstveno mrežo, kulturne dejavnosti … Kot nosilci razvoja se poleg države in občin tako pojavljajo pokrajine. Ena od značilnosti nove regionalne politike postaja strateški pristop, ki v odločanje in upravljanje z regionalno politiko skuša pritegniti čim več deležnikov na različnih nivojih upravljanja. Ti s pomočjo instrumentov strateškega upravljanja in planiranja povezano delujejo v različnih okoljih, učinkovito koordinirajo svoje dejavnosti in kot nadgradnjo celostno implementirajo regionalno politiko. Osnovni razvojni problem Slovenije ostaja pomanjkanje podjetniške iniciative, inovacij, specifičnega znanja, medregionalnih ter mednarodnih povezav in nerazvita infrastruktura. Nov model pokrajin je tako pravi odgovor na naštete izzive.



Slovenija spada med najbolj centralizirane države. Problematika financiranja občin v Sloveniji ima dva izvora_ nepravilno vertikalno davčno strukturo in/ali neustrezno postavljene meje občin. Iz tega izhajajo nesorazmerja v prihodkih, stroških, primerni porabi ter posledično višini potrebne finančne izravnave po občinah. Slovenija regij oz. pokrajin sploh nima. Nov model pokrajin, ki ga predlagata SLS in ZZP, občinam podeljuje večjo avtonomnost pri oblikovanju alternativnih finančnih virov skozi različne modele koncesionarstva in javno zasebnega partnerstva. S tem bi občine bistveno izboljšale svojo proračunsko kondicijo in povečale svoje razvojne priložnosti.

Naš cilj je jasen_ zmanjšati razlike med posameznimi geografskimi območji države, fleksibilnejše poslovanje in upravljanje, večja odpornost na globalne spremembe, boljša izkoriščenost človeških in naravnih virov ... Prizadevamo si torej za model, ki bo ljudem ponujal bolj enakopravne razvojne možnosti ne glede na to, kje v Sloveniji živijo. Tak model že poznajo v uspešnih in razvitih državah, kot so Švica, Danska in Belgija.



Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek: »V SLS se zavedamo, da je tovrstno povezovanje dobro za Slovenijo, saj je svež dokaz, da zmoremo preseči ideološke razprtije in poenotiti programske usmeritve ter s tem bistveno pripomoči k dvigu politične kulture in osvežitvi vse bolj zatohlega političnega prostora v Sloveniji. 30-letna tradicija SLS dokazuje, da Slovenija v svojem demokratičnem bistvu in državotvornosti ostaja zvesta vrednotam in načelom, ki spodbujajo več odločanja in upravljanja s strani ljudi – slovenskih državljanov ne glede na to, na katerem koncu Slovenije živijo. Prav zato bomo v naslednjih tednih iskali širši politični konsenz za uvedbo novega modela pokrajin, ki bo bliže ljudem in njihovemu lokalnemu okolju. To je tudi eden temeljnih razlogov, da volivci jasno in argumentirano prepoznajo SLS in ZZP kot prvo in pravo izbiro.«

Častni predsednik ZZP in predsednik Programskega sveta ZZP Pavel Gregorčič o razlogih za povezovanje s SLS_ »Zveza za Primorsko je doslej sodelovala na številnih volitvah, da bi uresničila oz. sprva promovirala svoj program. Imamo politične izkušnje, a se zavedamo, da s samostojnim nastopom in pristransko medijsko obravnavo nimamo dovolj možnosti, da bi prestopili volilni prag ter se uvrstili kot nova politična sila v državni zbor. Povezovanje s Slovensko ljudsko stranko pomeni velik korak na poti do zastavljenih ciljev ter posledično s tem do dejanskih premikov na področju demokratizacije, decentralizacije in deregulacije, ki jo Slovenija in zlasti Slovenci še kako zelo potrebujemo. Smo odprti za povezovanje ljudi, pokrajin in programskih izhodišč. Veselimo se vsebinske volilne kampanje, ki bo gradila na direktnem stiku z volivci in aktivnostih na terenu. SLS je tako prava partnerica, saj ima najdaljšo demokratično tradicijo, odlično terensko mrežo in v temelju posajene prave ljudske vrednote.«



Podpredsednik Programskega sveta Zveze za Primorsko Peter Velikonja pa je predstavil ključne razvojne probleme države, ki jih je možno odpraviti oz. omejiti zgolj s spremembo sistema upravljanja z javnim denarjem_ »Iz povsem strokovnih poglobljenih analiz (demografije, naselbinske mreže, regionalne ekonomije in kvalitete življenja kot temeljnih kazalnikov razvoja države) ugotavljamo, da sta ključna razvojna problema Slovenije_ način zbiranja in upravljanja z javnimi sredstvi, ki je izrazito centraliziran, in pretirana regulacija (predpisovanje in omejevanje) s posledično birokratizacijo in odločanjem od zgoraj navzdol. Država centralno razporeja več kot 90 odstotkov javnih sredstev, zato regionalizem vidimo kot eno od nujnih rešitev. Regije vidimo kot del organizacijskih sprememb sistema zbiranja in upravljanja z javnim denarjem. Gre za prenosa skupnih nalog in pristojnosti iz občin na pokrajine in prenos vseh vsebin, ki se lažje rešujejo na nižjih nivojih, iz pristojnosti države na pokrajinski nivo. Seveda gre pri tem za ustrezno delitev javnega denarja. S tem ne povzročamo dodatnih stroškov, ampak zgolj prerazporejamo sredstva in funkcije. Cilj ustanavljanja pokrajin je z istimi ali nižjimi stroški ustvariti bolj kvaliteten servis državljanom in državljankam. Predvsem pa morajo regije pridobiti ustrezne finančne in gospodarske vzvode, preko katerih lahko vplivajo na večanje zaposlitvenih možnosti (razvoj delovnih mest) in s tem na socio-demografsko stanje in blaginjo območja. Predlagan model regionalizma ne predvideva novega birokratskega aparata, ampak bodo lahko večino nalog regij izvajale posamezne skupne občinske uprave. Da bi presegli možne razprtije v regijah, povezane z vprašanjem sedeža, se naj bi sedež selil skupaj z mandatom pokrajinskega glavarja oz. po abecednem redu (po zgledu predsedovanja v EU).«