Članek
Objavljeno May 04, 2018
Ljubljana, 4. maj 2018 – Danes je več kot 36.000 učencev srednjih šol 6. in 9. razreda po vsej Sloveniji opravljalo nacionalna preverjanja znanja (NPZ), ki so samemu sebi namen in velikanski strošek za davkoplačevalce, koristi pa imajo le lobiji, ki tiskajo in pripravljajo ta preverjanja. Slovenska ljudska stranka (SLS) je že opozarjala na nepotrebno preverjanje, ki bi imelo smisel le, če bi učencem v nižjih oddelkih poznalo pri končni oceni in če se zadnje preverjanje v 9. razredu uporablja kot prvi kriterij pri vpisu. Kot dodatni kriterij pa ne zadane 1 % devetošolcev. Zato si bomo v SLS prizadevali za ukinitev NPZ.
Spomnimo, da je letos zgolj 17 % vpisanih prostih mest v srednje šole preseglo razpisana vpisna mesta, pri čemer gre v večini za gimnazijske programe. Tak trend je opažati že zadnjih nekaj let. Kot dodatno orodje pri selekciji preveč vpisanih mest se uporablja NPZ, a v SLS menimo, da bi to lahko opravili tudi brez tega. Osnovni namen NPZ je ugotavljanje in zagotavljanje kakovost šolskega dela. V pomoč naj bi bili pri ugotavljanju stanja kakovosti in znanja v razredih, a vendar so to le besede, zapisane v uvodnih publikacijah v zvezi z NPZ. Praksa je pokazala, da je odnos do NPZ tako s strani učiteljev kot učencev in staršev negativen, saj prinašajo NPZ za vse – učitelja, učence in starše le travmatične izkušnje.
SLS je že napovedal ukinitev nepotrebnih domačih nalog, podobnega mnenja je tudi glede NPZ. Prvotni namen NPZ (pred njimi so bili eksterni preizkusi) je bil selekcioniranje bodočih dijakov na šolah, kjer je prišlo do prevelikega vpisa. S spremembo šolskega sistema se je to spremenilo, posledično pa tudi sam odnos do NPZ. Postali so zgolj obveza, sami sebi namen, ki ne dajejo pametnih in uporabnih podatkov. Zaradi navedenega in dejstva, da so učenci v 9. razredu proti koncu šolskega leta preobremenjeni s sprotnim preverjanjem znanja, da šole do NPZ pristopajo različno in se je med šolami razvila prava tekma, kdo bo imel boljše rezultate, da ob tem nikakor nimajo vsi učenci enakega izhodišča in prav tako ne enake motivacije, so po mnenju SLS NPZ le nepotrebno delo, ki prinaša dobiček le snovalcem in piscem tekstov na račun davkoplačevalskega denarja. Tistim, ki pa se dejansko ukvarjajo in rešujejo teste, pa povzroča le stres, resne krizne situacije, medtem ko otrokom krade še tisto malo otroštva, ki ga imajo. NPZ bi imeli smisel samo v primeru, če bi se učencem v nižjih oddelkih poznalo pri končni oceni in če se zadnje preverjanje v 9. razredu uporablja kot prvi kriterij pri vpisu. Kot dodatni kriterij pa ne zadane 1 % devetošolcev. Zato bomo v SLS poleg nepotrebnih nalog ukinili tudi NPZ.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je kritičen: »Rezultati NPZ so zgolj statistični podatki, ki ne koristijo nikomur. So le dodatno breme za učence, kot tudi številne nesmiselne naloge, ki jih ne znajo rešiti niti starši, kaj šele otroci. Žalostno je tudi, da morajo učitelji način poučevanja prilagajati nalogam, ki se pojavljajo v NPZ, da bi se učenci kasneje v testih bolje znašli. To ni kreativno niti ne spodbuja ustvarjalnega mišljenja učencev. Ključno vodilo bi moralo biti učenje za življenje, logično razmišljanje, da otroke pripravimo na izzive, ki jih prinaša življenje.«
Spomnimo, da je letos zgolj 17 % vpisanih prostih mest v srednje šole preseglo razpisana vpisna mesta, pri čemer gre v večini za gimnazijske programe. Tak trend je opažati že zadnjih nekaj let. Kot dodatno orodje pri selekciji preveč vpisanih mest se uporablja NPZ, a v SLS menimo, da bi to lahko opravili tudi brez tega. Osnovni namen NPZ je ugotavljanje in zagotavljanje kakovost šolskega dela. V pomoč naj bi bili pri ugotavljanju stanja kakovosti in znanja v razredih, a vendar so to le besede, zapisane v uvodnih publikacijah v zvezi z NPZ. Praksa je pokazala, da je odnos do NPZ tako s strani učiteljev kot učencev in staršev negativen, saj prinašajo NPZ za vse – učitelja, učence in starše le travmatične izkušnje.
SLS je že napovedal ukinitev nepotrebnih domačih nalog, podobnega mnenja je tudi glede NPZ. Prvotni namen NPZ (pred njimi so bili eksterni preizkusi) je bil selekcioniranje bodočih dijakov na šolah, kjer je prišlo do prevelikega vpisa. S spremembo šolskega sistema se je to spremenilo, posledično pa tudi sam odnos do NPZ. Postali so zgolj obveza, sami sebi namen, ki ne dajejo pametnih in uporabnih podatkov. Zaradi navedenega in dejstva, da so učenci v 9. razredu proti koncu šolskega leta preobremenjeni s sprotnim preverjanjem znanja, da šole do NPZ pristopajo različno in se je med šolami razvila prava tekma, kdo bo imel boljše rezultate, da ob tem nikakor nimajo vsi učenci enakega izhodišča in prav tako ne enake motivacije, so po mnenju SLS NPZ le nepotrebno delo, ki prinaša dobiček le snovalcem in piscem tekstov na račun davkoplačevalskega denarja. Tistim, ki pa se dejansko ukvarjajo in rešujejo teste, pa povzroča le stres, resne krizne situacije, medtem ko otrokom krade še tisto malo otroštva, ki ga imajo. NPZ bi imeli smisel samo v primeru, če bi se učencem v nižjih oddelkih poznalo pri končni oceni in če se zadnje preverjanje v 9. razredu uporablja kot prvi kriterij pri vpisu. Kot dodatni kriterij pa ne zadane 1 % devetošolcev. Zato bomo v SLS poleg nepotrebnih nalog ukinili tudi NPZ.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je kritičen: »Rezultati NPZ so zgolj statistični podatki, ki ne koristijo nikomur. So le dodatno breme za učence, kot tudi številne nesmiselne naloge, ki jih ne znajo rešiti niti starši, kaj šele otroci. Žalostno je tudi, da morajo učitelji način poučevanja prilagajati nalogam, ki se pojavljajo v NPZ, da bi se učenci kasneje v testih bolje znašli. To ni kreativno niti ne spodbuja ustvarjalnega mišljenja učencev. Ključno vodilo bi moralo biti učenje za življenje, logično razmišljanje, da otroke pripravimo na izzive, ki jih prinaša življenje.«
May 04, 2018