Ljubljana, 9. maj 2018 – Ob začetku letošnjega Filmskega tedna Evrope, ki poteka od 9. do 27. maja, in današnjem praznovanju dneva Evrope želimo v Slovenski ljudski stranki (SLS) poudariti pomen ohranjanja slovenske filmske zapuščine. Sredstva, ki jih zdaj država namenja za restavratorstvo slovenske filmske zapuščine, ne zadošča niti za restavriranje enega filma leto. To smo zapisali tudi v program Dobrega gospodarja, ki je od danes naprej na voljo v novi razširjeni verziji na spletni strani stranke na tej povezavi.
Slovenska sistemsko podprta kinematografija zdaj letno od države prejme manj kot pet milijonov evrov letno, medtem ko bi za profesionalno in kreativno delo potrebovala vsaj 10 milijonov evrov. V SLS se zavedamo, da je slovenski film naložba v promocijo države, slovenski režiserji, scenaristi, igralci in drugi so znani širom po svetu, film pa prinese tudi več kot 30 % sredstev iz tujine. Zato je ključno, da se ta sredstva povečajo in omogočajo razvoj te vrste umetnosti. V SLS se bomo zavzeli, da bo Slovenija za normalno delovanje filma v prihodnje namenila 12 milijonov evrov, kar je drobiž v primerjavi z nekaterimi drugimi nepotrebnimi izdatki, npr. negospodarnim trošenjem državnega denarja za ponovni referendum o drugem tiru.
Poleg tega bi Slovenija morala nujno nameniti še vsaj milijon evrov letno za restavratorstvo naše filmske kulturne dediščine. Pristojno ministrstvo, pod vodstvom Antona Peršaka (DeSUS) se je zadnja leta mačehovsko obnašalo do slovenskega filma, saj z denarjem, ki ga je namenjalo za restavratorstvo filmov, ni mogoče kakovostno restavrirati niti enega filma letno. Tako si v sodobnih slovenskih kinematografih v kakovosti 4k ne moremo ogledati naših najbolj znanih filmov, kot je npr. Kekec, ki bi ga lahko pokazali našim otrokom. V SLS se zato zavezujemo, da bomo v prihodnji vladi zahtevali, da se zagotovi sredstva za restavracijo slovenskih ponarodelih filmov in za njihovo ohranjanje. Da tudi sedanjim in prihodnjim generacijam omogočimo ogled kakovostno restavrirane slovenske filmske zapuščine.
Slovenska sistemsko podprta kinematografija zdaj letno od države prejme manj kot pet milijonov evrov letno, medtem ko bi za profesionalno in kreativno delo potrebovala vsaj 10 milijonov evrov. V SLS se zavedamo, da je slovenski film naložba v promocijo države, slovenski režiserji, scenaristi, igralci in drugi so znani širom po svetu, film pa prinese tudi več kot 30 % sredstev iz tujine. Zato je ključno, da se ta sredstva povečajo in omogočajo razvoj te vrste umetnosti. V SLS se bomo zavzeli, da bo Slovenija za normalno delovanje filma v prihodnje namenila 12 milijonov evrov, kar je drobiž v primerjavi z nekaterimi drugimi nepotrebnimi izdatki, npr. negospodarnim trošenjem državnega denarja za ponovni referendum o drugem tiru.
Poleg tega bi Slovenija morala nujno nameniti še vsaj milijon evrov letno za restavratorstvo naše filmske kulturne dediščine. Pristojno ministrstvo, pod vodstvom Antona Peršaka (DeSUS) se je zadnja leta mačehovsko obnašalo do slovenskega filma, saj z denarjem, ki ga je namenjalo za restavratorstvo filmov, ni mogoče kakovostno restavrirati niti enega filma letno. Tako si v sodobnih slovenskih kinematografih v kakovosti 4k ne moremo ogledati naših najbolj znanih filmov, kot je npr. Kekec, ki bi ga lahko pokazali našim otrokom. V SLS se zato zavezujemo, da bomo v prihodnji vladi zahtevali, da se zagotovi sredstva za restavracijo slovenskih ponarodelih filmov in za njihovo ohranjanje. Da tudi sedanjim in prihodnjim generacijam omogočimo ogled kakovostno restavrirane slovenske filmske zapuščine.