Članek
Nikoli ne bom pozabila dan ko sem izvedela da imam raka na dojki
Objavljeno Jul 02, 2017

            Nikoli ne bom pozabila dan

             ko sem izvedela

             da imam raka na dojki

Moja zgodba se dejansko pričele v aprilu 2014, ko sem v desni dojki zatipala zatrdlino in samoplačniško opravila UZ dojk, kjer so ugotovili, da gre za cisto v dojki 3.2x2.3 cm velika pretežnoanehogena formacija, z neenakomerno steno,brez vaskularizacije - atipična cistična formacija, lahko tudi hematom.

Ker se je formacija večala me je izbrana zdravnica napotila na punkcijo spremembe v SB Novo mesto, izvid benigen. Kljub izpraznitvi cista in antibiotični terapiji, saj je bila sprememba boleča in pordela se je formacija ponovo pričela večati, zato so ponovili punkcijo.

Konec leta 2014 sem bila na pregledu pri plastičnem kirurgu v NM-tu za planirano odstranitev spremembe. Imela sem planiran poseg 27.01.2015. Pred posegom sem zaradi ponovnega vnetja v opisanem področju jemala 14 dni Amoksiklav. Ob izrazitih klinično vidnih vnetnih spremembah v dojki nisem imela povišane telesne temperature.

Ker se je vnetje kljub terapiji slabšalo in je bila sprememba zelo velika so 15.01.2015 naredili incizijo in ekskohleacijo spremembe, dobili obilo serozne vsebine, (iz izvidou razberem,da tkivo ni bilo poslano na preiskavo). Ves čas so na kirurgiji NM opravljali redne toalete rane. Nazadnje sem  rano oskrbovala tudi kirurška amb. SB Brežice, kjer so ponovno uvedli antibiotično terapijo, tokrat s Ciprinol 500 2x1 tbl.. (Zaradi aktivnega vnetja MMG slikanje nisem opravila). Napotili so me tudi na punkcijo - Onkološki inštitut Ljubljana. 

Kmalu je prišla koverta z izvidom, da imam invazivni duktalni karcinom desne dojke, naročeni datum pri kirurgu Dr. Andraž Perhavc in onkologinja Dr. Simona Borštnar.

Tisti strah, negotovost in vse kar ti hodi po glavi - mislih je nekaj neopino. Enostavno ne najdem besede, ki bi opisala kako sem se počutila jaz in vsi moji bližnji.

Tako so se moje zgodbe pričele.......K Kadar na prvem pregledu in v začetku zveš, da ni ničesar nikjer drugega kot samo to, da ga bodo prvo zmanjšali z kemoterapijo nato takoj operirali sledi radiologija in 25-krat obsevanje. Kmalu vesela na terapijo v toplice Dobrna in seveda po praznikih v začetku februarja 2016 prva redna kontrola pri Dr.Žgajnerju Ki je nadomeščal Dr.Perhavca. Izvidi krvi so bili uredu, jaz uredu, dobro zgledam, polna energije in vesela, da gre tako naprej. Dobila sem novi datu za kontrolo, a če bi izvid CT-ja notranjih organov-trebuha pokazali drugače se vidimo prej.

Jaz seveda, kot vsaka ni niti pomislila, da bi lahko bilo kaj narobe....glede na počutje in vse ostalo. Če prau v sami teoriji in praksi vemo, da je naš soponik za vedno in nikoli ne veš kdaj ga lahko pričakuješ, seveda če prodre njegova celica naprej. Kmalu sem dobila izvide in že po debeli koverti se mi je zdelo sumljivo a ko jo odpreš in začneš brat sem bila vesela, da je zraven mene bil mož, ki mi je vedno bil in še vedno je v veliko oporo kot moja dva otroka. Izvidi so pokazali, da so sumljive oziroma verjetno zasevke v pljučih.....

Takoj sem klicala dr. Perhavca in dr. Borštnarjevo, ki so me tudi naročili na vse potrebne preizkave. Dr. Borštnarjeva je tudi poklicala, me tudi sama naročila....seveda je pojasnila vse, kar je bilo potrebno a dokler niso bili izvidi, nismo bili sto odstotni. Seveda napočil je dan, ko sem prišla po izvid pri dr. Boršnarjevi. Ko sva z možem vstopila nas je prvo pozdravila, vprašala kako sem, kako se počutim? Pravim, odlično vse do dne, ko je prišel izvid. Pravi Ja žal je pokazal, da je res. Zasevke v pljučih, nekaj na desni in nekaj na levi tko, da mi je uvedla ponovno kemoterapijo, ter vse napotke, kar je potrebno za zraven. Kar, je seveda pouldarila, da je vse v zelo zgodnji fazi, brez stranskih učinkol itd. ter, da se bomo sedaj večkrat videle.............

Se nadaljuje.......