Resnica znanih zmot
O Resnici povedano dovolj je in vse, predvsem pa,
da si je lastiti ne sme nihče !!!
Od kar obstaja svet, človek v skrivnosti gvant je odet,
naj je milijon ali dva, mogoče zgolj 12 krat tisoč let.
Skrivnostim služno streže, obenem pa želi se jih otet.
Išče vse okrog, v okolju, v kompromisu, v begu k laži,
pa drugje ne najde prej, kot v sebi, ki v resnici res živi.
Skrivnosti gvant strahu, ponavljajoče slači, si oblači,
manj verjame vase, ki zaveda se, kot v tisto česar ni.
Dovoljuje služenje duhovni, vladni, kakor ta diktirati želi,
ki tako, z zaveso zmot, enega po drugem, more izkoriščati.
Znanih zmot, ki jih živi, kot pijanec plota se drži,
sebe se boji, prestrašen k dogmam zmotnim rad beži.
Zlagano se na njih naslaja, se slepi, pohlepa slo teši,
nove zmote oblikuje, počasi v sebi se spreminjati hiti.
V znanih zmotah on domuje, čredno meketa in negoduje,
ponavljajoče verne, znanstvene rešitve, lažno malikuje.
V izgovorih, češ eden sam ne more nič, bolano opoteka,
v prazne upe, dan za dnem, stoletja, tisočletja se zateka.
Nihče, tudi slaven ne, gvantnih zmot ne more vseh našteti,
raje jih užaljeno konfliktno ščiti, tako svoj ego stas nasiti.
Aristokratsko elegantno, porogljivo, služi izkoriščevalnosti,
ker priznati si ne more, da njega blišči v rabo zmot so ujeti.
Krepi skrivnost življenja z zakoni, odredbami, predpisi,
dvom goji, ščiti znane zmote s knjigo, z mediji oprodnimi.
Taji resnico, da le ustvarjeno iz nič se sme koristiti, deliti
in zanika, da res dobro se kreira, ko slabo v dobro urediš.
Dvomeč v resnico, nestrpno užaljen novi ego dvom budi
in obeta si nejasnost, ko o njej debato dvoma vspodbudi.
Dvomi od Newtona absolutno z Einsteina relativnostno
čeprav v sebi čuti, da nove krčiti poti dá se le z resnico.
Einstein z omejenim vedenjem hiti in porogljivo zatrdi:
»Energija je, uničiti je možno ni, uspeva le se preoblačiti«.
Opogumljeno pa le zapiše E = mc2, kar nejasno se mu zdi.
Ve, da še ne ve, kako nastaja, da védenja in vero le dvomí.
Vedel ni, kaj meriti, zato urejal ni meril neznano meriti.
Energijo je pripisal kozmosu, vesolju, morda celo dogmatiki,
Darwinovi, ki zapleta v filozofsko znanstveni se evolutiki,
ki o prvi živi celici ničesar ne pove, niti ne realno o materiji.
Duhovno/verska stvarstveno lažico prilik vedno bolj umika,
čudeži kopnijo v lastni ironiji, ki življenjska jo zvoni resnica.
Verska, znanstvena je ujeta v laž, z Resnico, ki časti življenje:
»Resnica življenja=jazKDO+jaz KAJ, ki vsakemu koren pove«.
Enačba po pravilu algebre pove, kako godi se OSMIŠLJANJE,
ki življenje v VEČNO CIKLIČNO ali BIOUMNO večno stke,
kar preprosto je, rešljivo ni, za matematike teoretike eliminacije
in življenje se godi h korenu ciklike BioUmno samoobnovitvene.
Življenje last nikogar ni, je le njegovo, ki ga živi in mu v lasti je.
Niti v lasti ni OSMIŠLJANJA, ki pojasnjuje znane zmote vse,
do danes uveljavljena orodja, za vseobsežno IZKORIŠČANJE!
O Resnici povedano dovolj je in vse,
predvsem, da si lastiti je nihče ne sme!
Resnica je, kjer misel v energijski moči z materializacijo uspe,
pomensko, ki materijo procesno spaja, da znano res poraja se.
Iz vseh smeri prihajajoče znane zmote, v človeku tvorijo skrbi.
Ko za življenje strah skrbi, bolezen se gosti, ki človeka pogubi.
Tako stoletnik, B. Pahor, vednosti zaklad, prestrašeno mi govori:
»Milijardam človeštva lačnost grozi, kakšen je smisel v večnosti?«
Žal , da »Smrti« ni, on, živeč v realni cikliki, razkril še v sebi ni,
ni dojel osmišljanja, človek da živi, za cilje BioUmne večnosti,
da roditveno dogajanje rojevanju, za biti vrsta, več potrebno ni.
Vendar čuti, stoletnik, ki ga svet časti, ni smisla v minljivi smrtnosti,
kar pove spoštljivo:«ti, JL, nisi pesnik, tvoje misli preglasijo pesnosti!«
Tudi, ko, »povzpetnik«, s TV glorio, ga varljivo vsiljeno časti,
se avtor »Amfore«, svobodno, sporočilno, za resnico zgolj bori.
V gloriji, hlinljivo-enourno-prevarljivi, ponavlajoče in proseče, ko roti:
»Samo eno minuto mi dajte, vsem nekaj vam želim povedati«. Je ne dobi!
Minuto sam si prisvoji, pove:»Odpušča žrtev, ko ljubezen čista se rodi!«
»Ljubezen« čista se lahko v svobodi, miru, resnici, za življenju le zgodi!
Dandanašnji nerazumno mnogo, dobro znanih zmot je še v dnevni rabi.
Se skrivajo, prikrivajo z verskimi postrežbami, znanstvénimi prepričanji.
Ni smisel vseh naštevati, ker vsakdo se za svojo skrije in jo brani nevede.
Dovolj je smiselno se spoprijemati z znanimi, ki so z védenji razkrinkane.
Še vedno bog se vsak za nebom skriva, čeprav k okrogli Zemlji to ne gre.
Darwin malikuje se, čeprav že sam, umirajoč, pove, da on že ni iz opice.
Da splošno znano ni, kaj bilo je prej, kura ali jajce, skrivnost groteskna je,
Osmišljanje adventnost pojasni, ko pove, da ohranja, z jajcem, vrsta se.
Leksikonsko se trdi, da Embrio življenje stri, hkrati pa, da njih milijone,
libidno živih sprermijčkov k jajčecu hiti, ki njiva je, za vse rasti delitvene.
Rast delitvena pove, um ni last možgan, je last vsake BioUmne celice,
»Telo človeka–človek telesa«, ki z organom, kri, v eno veže umnosti vse.
Ko znani S. Dali ugotovi, da množica izkoriščevalska, eno dela, drugo tke,
S kopalnico, kreirano v strop, pove: «Življenje, v vsem, razume napak se!«
»FunBahač«, zastavonoša, namesto ustvarjanja, ustvarjeno spreminja v nič,
v ljudstvu raste up, da Zdravljica parodijsko vinska, zgine kakor nič hudič.
Mirnostno, BioUm, Življenjenico uredi, da življenje sleherno brezmejno okrepi.
Slovenec sem, od zibeli do BioUmne večnosti, ne Slovan, ne politikant pohlepni,
ki »samonespoštljivo« izmišlja »zgodbe« si, da drugi bi bili, od njega izkoriščani.
Naj se, pohlepno oblastni izkoriščevalec, še tako bori,
koren umrtja on dobi.
Lahko naklepa, napeljuje zmote, sistemsko jih plamti,
končno sam se pogubi.
Iz znanih razdiralnih zmot v življenje ozavešča le Osmišljanje,
z Resnico, ustrezno pravim vedenjem, ki vsak jih zase oblikuje.
Spoštovani bralec naj za trenutek odmisli ustaljeno navado delovanja in deluje po pravilu:
"NI POMEMBNO KDO KAJ POVE - pomembno je KAJ KDO pove"!
TAKO BO MANJ NARCISOIDNIH ZAGAT IN nepotrebnega NERAZUMNEGA (konfliktnega) razmišljanja in reagiranja. 1000 krat razmisliti in enkrat povedati. Pa ne v moje dobro, le v SVOJE dobro. Zaradi mene lahko počnete, kar je KOGARŠNJA volja, le sebi z lažmi, potvarjanjem in negovanjem zmot NE ŠKODITE. Seveda pa je tudi sebiškodnost pravica slehernega. Hvala lepe pozdrave in vse dobro. JL, PTUJ
»Resnica obstaja brez človeške pameti - laž pa nikoli« !!!
Oct 12, 2017