Delo in nagrada ali kraja in kazen

Dobro delo edino ustvarja novo vrednost in napredek, zato je tudi nagrajeno!

Vsi dosedanji družbeni sistemi (od fevdalizma do socializem) so bili grajeni na javni in zasebni lastnini ali odnosu oz. odgovornosti posameznika do ene ali druge oblike lastnine oz. določenih materialnih dobrin ali premoženja. 

Dejstvo je, da so interesi tistih, ki utemeljujejo svoje pravice in dolžnosti do ene ali druge obliki lastnine v nasprotju, zato na tej osnovi delujejo tudi vse politične-oblastne strukture ali t. i. politične stranke, ki so oblikovane primarno na ideoloških osnovah.

Nov družben sistem Bio-humanizem, ki odpravlja politične stranke, je utemeljen primarno na skupni lastnini, kot lastnini vseh posameznikov, ki sodelujejo pri njenem ustvarjanju ali jim pomeni osnovno ekonomsko bazo ali materialni eksistenčni pogoj za življenje!

Zakaj?

Zato ker skupna lastnina izraža in obsega pravice in dolžnosti vsakega posameznika v odvisnosti njegovega prispevka k njeni vrednosti, saj je ta vrednost rezultat tudi njegovega dela v delovnem procesu v katerem sodeluje z drugimi za dosega skupnega cilja oz. rezultata skupnega dela. Le rezultat dela ali delovnega procesa v katerem sodelujemo in združujemo svoje delo posamezniki za dosego skupnega cilja je osnova  za njegovo ali našo skupno ekonomsko eksistenco, ki opredeljuje osnovne pogoje za življenje vsakega posameznika v določeni družbeni skupnosti.

V skupni lastnini ali nedeljivi zasebni lastnini, so zagotovljene pravice in dolžnosti vsem in zato se nikogar ne izključuje ali izloča, nasprotno vse, ki pri njenem nastanku ali ustvarjanju sodelujejo nerazdružljivo povezuje v določenem prostoru, kar omogoča vsem pravo sožitje in sobivanje ali odgovorno ravnanje do sebe, sočloveka in naravnega okolja!

Temeljni zakon novega družbenega sistema je "univerzalno naravno dinamično ravnovesje" in na njem temelji kontinuiran razvojni proces vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Vsa načela delovanja posameznika v organizirani družbeni skupnosti se za to vsak trenutek razvojnega procesa usklajujejo na načelu ravnovesja oz. naravni zakonitosti ravnovesja, kar preprosto pomeni: "Več daješ - več prejemaš" ali "manj daješ - manj prejemaš" (več delaš več imaš - manj delaš manj imaš ali preprosto kolikor si ustvariš toliko imaš)!

Tu ni nobene uravnilovke, kajti v novem družbenm sistemu je osnova za stimulativno nagrajevanje in sodelovanje vsakega posameznika v skupnem delovnem procesu njegov delovni prispevek, zato nihče ne prejema plače ali mezdo, ampak nagrado, ki mu jo določi skupina sodelavcev s katerimi posameznik v skupnem delovnem prosesu sodeluje v odvisnosti od njegove prispevka k rezultatu skupnega dela.

Ker je v novem družbenm sistemu Bio-humanizmu "univerzalno dinamično naravno ravnovesje" temeljni zakon na katerem so utemeljeni odnosi ljudi v skupnosti to pomeni, da kdor v skupnosti več sodeluje in prispeva od skupnosti tudi več prejejma (se v celoti upošteva naravni zakon vzroka in posledice)!

Temeljni zakon ravnovesja je za to najbolj pravična osnova za delitev novo ustvarjene vrednosti med posameznike, ki skupnem delovnem procesu sodelujejo in ta tudi točno določa, da vsakdo lahko potroši, le tisto kar ustvari, zato nihče ne more več potrošit , kot ustvari, prav zato tudi vsak prejema iz rezultatov skupnega dela toliko, kot je vreden njegov delovni prispevek v skupnem rezultatu dela!!!

Prav zato se v Bio-humanizmu odpravlja mezdni donos, saj se za delo ali delovni prispevek ne prejema plačilo, ampak nagrado za opravljeno delo. Torej se delo ne plačuje, temveč nagrajuje! Vsakemu sodelujočemu v delovnemu procesu pripada nagrada v odvisnosti od njegovih rezultatov dela, zato o tem ne odloča sam, temveč z njegovimi sodelavci s katerimi v delovnem procesu sodeluje!

Obstatajo tri osnovne oblike lastnine: osebna (ali individualna) in skupna zasebna lastnina ter javna lastnina, ki je od celotne skupnosti in tej skupnosti primarno pomeni skupne eksistenčne pogoje za življenje, zato so te (primarno naravne) dobrine pod skupnim nadzorom uporabe, ki zagotavlja trajnostni razvoj skupnosti in zdrave pogoje za življenje in bivanje vseh.   

V novem družbenem sistemu so odpravljeni osnovni razlogi in pogoji na osnovi katerih lahko posameznik ali določena družbena skupina zlorablja ali izkorišča druge, saj vsakemu posamezniku pripadajo osnovni pogoji za življenje (osnovne pravice) ter se skupno varuje zasebna lastnina posameznika (nagrada za sodelovanje v skupnosti in rezultati osebnega dela za svoje potrebe), skupna lastnina, ki je nerazdružljiva in posledica rezultata dela ali osebnega prispevka posameznika, ki  sodelovanje v skupnem delovnem procesu ter pripada skupnosti, ki jo je ustvarila ter javna lastnina ali naravne dobrine, ki so lahko dane s koncesijo v upravljnaje in uporabo za skupno dobro ter si jih nihče nima pravice in ne more prisvojiti za lastno uporabo na škodo celotne skupnosti.

In kje je bistvena razlika novega družbenega sistema Bio-humanizma v primerjavi z dosedanjimi družbenimi sistemi?

Vse oblike lastnine (dobrin in premoženja) so varovane od celotne skupnosti (od osebne do javne), zato le o osebni lastnini lahko posameznik odloča samostojno pod pogojem, da njegovo ravnanje ne povzroča škodo drugim ali omejuje pravico uporabo osebne lastnine drugim.

Nagrajuje se le delo, ki je rezultat ali v produktu delovnega procesa v obliki predmet, storitve ali druge oblike dobrine, ki je dana v uporabo posamezniku ali skupnosti. Nihče ne more in ne sme izkoriščati ter zlorabljati druge ali živeti od dela drugih brez njihovega soglasja in dovoljenja skupnosti v kateri posameznik živi in dela.

Vsaka samovolja posameznika na škodo drugih ali samovoljno prisvajanje tujega dela in skupnih dobrin je kraja ali nedopustno dejanje, zato skupnost takšna dejanja ne dovoljuje ali ne dopušča ter posameznika, ki tega dogovora ne spoštuje izloča iz svoje sredine ali mu omeji njegovo osebno svobodo gibanja in življenja!

Posameznik, ki deluje samovoljno v škodo drugega in ali celotne skupnosti ter ne upošteva osnovna pravila sožitja in skupnega življenja v skupnosti, s svojim ravnanjem dela škodo le sam sebi, saj za škodo, ki jo je povzročil drugim nosi osebno odgovornost ter jo mora (ekvivalentno) povrniti tistemu, ki je škodo utrpel (posameznik ali skupnost) ali bil za svoje pravice prikrajšan in oškodovan! 

Na ta način je vsak posameznik za svoja dobra dela in dejanja (pozitivni prispevek) nagrajen in za slaba dejanja (v škodo drugega posameznika ali skupnosti) kaznovan, kot to velja v naravi sami po zakonitostih življenja v naravi (dobro se nagrajuje in slabo se izloča in kaznuje)! 

Prvič v zgodovini človeka in človeške družbe se z novim družbenim sistemom Bio-humanizmom oblikuje brezrazredna skupnost (ni več izkoriščanja in zlorabljanja) v kateri je vsak posameznik enakopravno svobodno bitje v svobodni skupnosti, ki živi po pravilih ali zakonitostih življenja v naravi ali v sožitju človeka s sočlovekom in našo skupno mati naravo (ki nas vse povezuje v nedeljivo celoto)!  

Na teh naravnih zakonitostih življenja se le v novi skupnosti svobodnih, srečnih in ponosnih ljudi, lahko omogoča takšne pogoje življenja vsakega posameznika v skupnost, kjer skupnost sama zagotavlja spoštovanje pozitivnih vrednost življenja, ki ustvarjajo pogoje za sožitje, mir in ljubezen ter se udejanja in potrjuje osnovno pravilo zdravega življenja, da je:   

  "Dobro delo nagrajeno in slabo se izloča ter kaznuje tistega, ki ga povzroča" ali

"Delo se nagrajuje in kraja se kaznuje"!

OPTIMIZEM + REALIZEM + MODROST = BIO-HUMANIZEM !!!