Članek

Egoizem ali Ljubezen

EGOIZEM in LJUBEZEN
Objavljeno Jan 03, 2024

LJUBEZEN ali EGOIZEM - to je za vsakega posameznika v Bio-humanizmu ključno vprašanje (za to ne potrebujemo nobenega nasilja ali vojne).

Kdor sprejema ljubezen (ali dobroto), kot svojo najpomembnejšo vrednoto življenja, ta sprejema in želi uresničevati nov družben sistem BIO-HUMANIZEM (mir, sožitje in sodelovanje) in

Kdor podpira, kot svojo najpomembnejšo vrednoto egoizem (ali zlo - je žrtev svojega ega) ta s svojim ravnanjem še naprej podpira obstoječi zločinski družben sistem (zlorabljanja človeka po človeku ali zlorabljanja vseh dobrin za lastno korist na škodo celotne skupnosti)!

Zakaj in kako!?
Vse kar se dogaja, da smo žrtve, je mogoče, ker obstoječi zločinski družben sistem to omogoča in celo nagrajuje, kajti obstoječi družben sistem je grajen za delovanje takšnih organiziranih (nemoralnih ali kriminalnih) skupin oz. združb, zato nam brez odprave obstoječega družbenega sistema ni rešitve!

Družben sistem, ki bazira na egoizmu človeka, pač nagrajuje egoizem človeka (ali zlorabljanje vsega za lastne potrebe). Kdor ne želi sebi dobro je pač idiot, zato večina sledi (vrednotam sistema), ki povzdiguje posameznika (njegov ego), zanemarja pa skupnost in okolje, saj človek s svojim egoizmom zavestno ruši naravno ravnovesje in zlorablja vse dobrine v svojem okolju za zadovoljevanje svojih egoističnih potreb.

Ego ali egoizem v človeku je naravna (negativna) lastnost v vsakem človeku, ki pride še posebej do izraza, ko se preko družbenega sistema (pravnih norm) ali družbenega reda ta nagrajuje in omogoča zlorabljanje (beri izkoriščanje človeka po človeku), zato Bio-humanizem jasno definira, da je nasprotje egoizmu (ali zlu), ki ga človek nosi v svoji glavi, ljubezen, ki jo človek nosi v svojem srcu in jo zavest (ali pamet) človeka ne more nadzirati in si jo podrediti!

Prav zato je Bio-humanizem utemeljen na "ljubezni in ne na egoizmu", kot vsi obstoječi družbeni sistemi v zgodovini človeštva!

V tem se novi družben sistem Bio-humanizem (ki je namenjen človeku) bistveno razlikuje od vseh dosedanjih družbenih sistemov v zgodovini človeštva, saj postavlja za najvišjo duhovno vrednoto življenja (posledično moralno - etično vrednoto) LJUBEZEN in ne EGOIZEM ter tako človeku omogoča jasno izbiro: "LJUBEZEN ali EGOIZEM" (odločitev je svobodna od vsakega posameznika)!

Še le, ko se vsak posameznik "svobodno odloča" (za ljubezen ali egoizem, ki ju nosi v sebi in tega nobenemu človeku nihče ne more preprečiti) se začne uresničevati nov družben sistem po meri poštenih in delovnih ljudi, saj se nagrajuje dobrota in ne zloba (kot pri obstoječem družbenem sistemu)!

Nikjer v naravi ni umetno ustvarjena hirarhija, kot pri človeku, ampak ima vsaka stvar ali bitje svoj vlogo in pomen, da se vzdržuje naravno ravnovesje v procesu evolucije razvoja!

Zato je v Bio-humanizmu, namesto klasične formalne hirahije ali piramide, dejansko krog (življenja ali skupnost članov) v katerem ima vsak član določno vlogo (ali nalogo), da lahko ustvarjalno sodeluje in prispeva optimalno k skupnem rezultatu življenja in sobivanja v skupnosti.

Pri eni nalogi v delitvi dela je asistent, pri drugi kreator, v tretji izvajalec, odvisno od tega, kar mu določi skupnost v okviru optimalne organizacije delovnega procesa in delitve dela v kateri vsi sodelujejo!

Ko govoriš o vprašanjih ali odgovorih svoj pogled ali spoznanja potrjuješ z obstoječimi vrednotami in uveljavljenimi družbenimi modeli (strogi delitvi dela, po obstoječem vzorcu - eni bi učili in drugi delali)!
Za odgovor le podvprašanje. Ali so se tisti, ki učijo že učeni rodili?

Nov model pa bazira na razvojnem procesu sinteze teorije in prakse, kar pomeni učenja za delo in sobivanje celo življenje s kombinacijo praktičnega dela in vzporedno učenje iz dela in ob delu (iz literature ali zapisanega znanja).

Hoje se otroka ne uči iz knjige, ampak ga postaviš na noge in pomagaš da shodi,....itd,...itd! Kot rečeno se v Bio-humanizmu upošteva naravne zakonitosti življenja in v skladu s temi ima vsak človek "roke in glavo" za fizično in umsko delo.

Res pa je, da tisti, ki kreira (v glavi) praviloma tudi ve, kako se kreacija v praksi realizira in lahko pove tistemu, ki tega ne ve in želi vedeti, da lahko uspešno opravi delovno nalogo (vse-življenjsko učenje preko sodelovanja in prenosa znanja ter izkušenj).

Tako deluje tudi Bio-humanizem!!!
Kaj bi bilo, če bi bilo - ni produktivno niti koristno, zato se takšnih metod ali načina izražanja izogibam, saj ne prinaša nič koristnega za večino, temveč povzroča le, dileme, zmedo in nova vprašanja, ki kličejo po odgovorih!

Res je modrost je sinteza pozitivnih spoznanj in objektivne ocene stanja (izloča zablode, napake ali specifiko, ki ne podpira splošno in skupno), zato po naravnih zakonih življenja usmerja delovanje posameznika na sinergijo pozitivnih učinkov ali v koristne spremembe za vse!


Bio-humanizem generira kontinuirane spremembe, naprej pri človeku, nato v njegovem obnašanju in ravnanju v okolju kjer živi in dela!

Prav za to za start-up Bio-humanizem dejansko OBSTOJEČE stanje (iščemo napake, zmote, zablode oz. slabosti) pri sebi in jih sistematično odpravljamo v vsakdanjem življenju v sodelovanju z drugimi DOBRIMI LJUDMI!

Vse kar potrebujemo za Bio-humanizem že obstaja, le kombinacija tega, kar je in obstaja, se vrednoti in uporablja na drugačen način, kot danes (na primer namesto izločanja razvijamo sodelovanje, namesto spreminjanja drugih se učimo spreminjati sebe,....itd)! KAKO?

SREČA in SREČANJE!

Spoznati človeka je vedno koristno!


Dobri ljudje ti prinašajo srečo,
slabi ti dajo potrebno izkušnjo in
hudobni ti dajo lekcijo ta pravo!

Vedno dobiš tisto, kar potrebuješ,
da postajaš bogatejši za izkušnjo
na svoji ŽIVLJENSKI POTI!

Zato bodi srečen in za svoje
sopotnike življenja vedno izbiraj
DOBRE LJUDI !!!


Ljubezen ali egoizem

"Nič ni tako globokega, visokega in bogatega, kot je duhovnost!
Če ti uspe svojo zavest očistiti ali uskladiti s podzavestjo, nimaš bremena, dobiš čisti um in nikomur nisi v breme. Takrat si v ravnovesju sam s sabo in naravo. Ko je duhovnost ali duša človeka obremenjena z razumom (ali raz-um-na), je z dneva v dan bolj zasvojena z življenjskimi vzorci, navadami in običaji človeka ali ujeta v usodo brez umja. Človek s svojo zavestjo zavestno disciplinira svoj um in ga postavi pod kontrolo, da ta postane razum."

"Da bi človek razumel ali dojel bistvo uma mobilizira svoje ustvarjalne potenciale in jih usmerja v svoj namišljen red, ki ni skladen z naravnim redom. Ta človekov red se vedno bolj oddaljuje od naravnega reda, postaja nered, saj se človek na poti samopotrjevanja, pod vplivom zavesti, slepi in zavaja ter s svojimi pridobljenimi predsodki ne zna prenehati, zato trpi vedno večje breme (miselnih vzorcev) razuma, ki ni skladen njegovemu umu ali podzavestjo, saj slepo sledi svoji zavesti, ki jo vodi razum."

"Logična konsekvenca samopotrjevanja človeka je njegov odmik od naravne biti ali dejstva, da se človek kot zavestno bitje odtujuje od svoje izvorne naravne in z razumom vedno bolj obremenjuje v svoje duhovnost ali dušo človeka ter postaja naravno nasprotje samega sebe ali tujek narave in namesto, da živi v sožitju z naravo, postaja njen nasprotnik ali sovražnik samemu sebi. Če sledimo tej logiki delovanja ali procesu razmišljanja človeka, potem si sledijo pojmi um-en, razum-en in neum-en."

"Še mnogo bolj zanimiva in pomemba je povezava med pojmi: ljubezen, podzavest, egoizem, zavest, duhovnost in materializem!"

"Ljubezen je povezana s podzavestjo in duhovno potrebo človeka, a egoizem se z razumom veže na zavest in izraža materialno potrebo človeka. Ljubezen osrečuje, pomirja in duhovno bogati človeka, kajti išče mir in ravnovesje v človeku in sprejema zunanji svet takšne kakršen je.
Egoizem prinaša nesrečo, duhovno siromaši človeka, kajti išče rešitve in zadovoljevanje potreb zunaj človeka v materialnem svetu, tam, kjer človek nikoli ne najde sebe (notranjega miru in ravnovesja), zato postaja nestrpen, nasilen, nezadovoljen in nesrečen!"

"Le duhovni in materialni svet sestavljata stvarnost in vzdržujeta naravno ravnovesje. Ko človek zanemarja ljubezen ali svoj duhovni svet, postaja vedno bolj primitiven in z razumom zavestno uveljavlja svoj red (ali ne red), ki ruši naravno ravnovesje. Naravno ravnovesje je temeljni zakon obstoja življenja človeka in vse žive ter nežive narave.
Človek z egoizmom in razumom uničuje sam sebe in vse okrog sebe, ker ne spoštuje temeljnega naravnega zakona (univerzalnega dinamičnega naravnega ravnovesja)!

Zakaj, si mogoče kdo postavi preprosto vprašanje?

Zato, ker ljubezen daje ter egoizem jemlje in posledično ljubezen gradi in egoizem ruši!
To najbolje potrjuje narava sama, ko z ljubeznijo osrečuje, hrani, plemeniti in bogati vse v nasprotju z egoizmom, ki prisiljuje, zaničuje, bremeni in uničuje najprej tistega, ki ga povzroča.
Prvi naravni opomin za egoizem je bolezen. Edino naravno duhovno zdravilo za bolezen je ljubezen, saj celi vse rane in krepi življenje na najbolj naraven način. Najbolj zanimivo in koristno spoznanje človeka iz opazovanja narave je dejstvo, da je v naravi zdravilo za vsako bolezen."

"Človeški razum vse pokvari!"

Ljubezen ali sreča je izraz pozitivne duhovne energije ali boga v človeški podobi in egoizem ali nesreča je izraz negatine duhovne energije ali hudiča v podobi človeka!

Si želimo ljubezen in srečo ali egoizem in nesrečo je odvisno od tega ali se prepustimo pozitivni duhovni energiji, oz. ljubezni ali pa se ravnamo po svojem razumu in egoizmu, ki sledi omejeni človeški pameti!

"Kdor misli, da je pameten, zato ker misli, ta le dokazuje svojo človeško omejenost ali neumnost!"

Naj vsak sam sebi postavi preprosto vprašanje - kaj je zanj najpomembnejše v življenju: sreča ali trpljenje, veselje ali žalost, dajanje ali jemanje,... oz. preprosto, kaj najbolj spoštujemo in cenimo pri sočloveku ljubezen ali egoizem. Če si iskreno odgovorimo na to vprašanje in s svojim ravnanjem sledimo svojemu odgovoru, smo na pravi poti!

Don`t worry be happy!
6. maj 2008 | Komentarji (3)