Spodaj je pregledno in razširjeno pojasnilo -10 načel posvetnega humanizma, prevedenih v kontekstu Bio-humanizma in neposredne demokracije!
10 temeljnih načel posvetnega humanizma:
(kot drugi steber Bio-humanizma — “Humanizem”)
1. Svoboda raziskovanja
Človek ima naravno pravico in dolžnost svobodno raziskovati svet, življenje in samega sebe.
Znanje in resnica nista dana od zunaj, temveč ju človek odkriva skozi lastno izkušnjo in razum.
V Bio-humanizmu to pomeni spodbujanje ustvarjalnega iskanja, odprtega dialoga in raziskovanja brez cenzure ali ideoloških omejitev.
2. Ločitev cerkve od države
Družba mora biti sekularna – torej neodvisna od verskih ali ideoloških institucij.
Odločitve o skupnih zadevah temeljijo na razumu, znanosti in etiki, ne na dogmah.
V Bio-humanizmu to pomeni, da duhovnost postane osebna pot, ne pa instrument oblasti. Sistem deluje na načelu enakopravnosti vseh svetovnih nazorov.
3. Ideal svobode
Svoboda je temeljna vrednota človeka, ki pa se uresničuje skozi odgovornost in spoštovanje drugih.
Svoboda brez odgovornosti vodi v kaos, odgovornost brez svobode pa v suženjstvo.
Bio-humanizem svobodo razume kot zmožnost ustvarjalnega sodelovanja – svobodo izražanja, odločanja in izbire poti, ki koristi tako posamezniku kot skupnosti.
4. Etika, ki temelji na kritičnem umu
Moralna načela izvirajo iz razmišljanja, sočutja in izkušenj, ne iz avtoritete ali zapovedi.
Kritični um pomeni sposobnost razlikovanja med koristnim in škodljivim, dobrim in slabim – glede na posledice za življenje.
V Bio-humanizmu je etika živa – nenehno se razvija skozi spoznanje in dialog, skladno z bionomijo (naravnimi zakoni ravnovesja).
5. Moralna vzgoja
Človek se uči biti človek – skozi vzgojo, zgled in sožitje.
Cilj vzgoje ni pokorščina, temveč razvijanje odgovornosti, empatije in zavedanja skupnega dobrega.
V Bio-humanizmu ima moralna vzgoja ključno vlogo: človeka vodi iz egoizma preko sodelovanje v ljubezen in spoštovanje življenja.
6. Verski skepticizem
Skepticizem ne pomeni zanikanja, ampak iskanje resnice brez slepega verovanja.
Človek sprejema le tisto, kar lahko razumsko, izkustveno ali naravno potrdi.
V Bio-humanizmu to pomeni odprtost do vseh duhovnih poti, a brez institucionalne prisile ali nadvlade prepričanj.
7. Razum kot vodilo
Razum je orodje, s katerim človek razume sebe, naravo in družbo.
Ne postavlja se proti čustvom ali intuiciji, ampak jih povezuje v celovit pristop.
V Bio-humanizmu razum vodi k razumevanju naravnih zakonitosti (bionomije) in k uravnoteženju med človekom, skupnostjo in naravo.
8. Znanost in tehnologija
Znanost je pot spoznanja, tehnologija pa njeno orodje.
Njuna vrednost je odvisna od tega, ali služita človeku in življenju – ne pa moči, profitu ali nadzoru.
V Bio-humanizmu znanost deluje etično: v službi človeka, narave in trajnostnega razvoja skupnosti.
9. Evolucija
Razvoj življenja, družbe in zavesti je naraven, stalen proces.
Ni končnega cilja, ampak nenehna rast zavesti, skozi iskanje resnice, učenja, spoznavanje, sprejemanje in prilagajanje.
Bio-humanizem sprejema evolucijo kot osnovo naravne in družbene dinamike – razvoj v sodelovanju, medsebojnem spoštovanju, sožitju, ne v tekmovanju.
10. Vzgoja in izobraževanje
Izobraževanje je temelj svobodnega in odgovornega človeka.
Vzgoja ne prenaša le znanja, temveč spodbuja razumevanje, ustvarjalnost in sodelovanje.
V Bio-humanizmu je izobraževanje življenjski proces – “učenje za življenje”, kjer vsakdo razvija svoje talente v korist skupnosti in narave.

Sklepni povzetek:
Ta načela oblikujejo etično in duhovno jedro humanizma v okviru Bio-humanizma, kjer se človek uresničuje skozi svobodo, razum, znanje in odgovornost – vse v ravnovesju z naravo (bionomijo) in v sožitju s skupnostjo.