Berem komentarje ob člankih o Matevžu Lenarčiču, pogumnemu slovenskemu pilotu, ki se je pred enim tednom odpravil na pot okoli sveta, v majhnem ultralahkem letalu, da bi meril onesnaženost zraka črnim ogljikom. Večina ljudi ga občudujemo, kar je tudi prav, človek zmore in upa nekaj o čemer večina nas lahko le sanja, nikoli pa ne bomo tega niti poskusili. Zato pa so taki ljudje občudovanja vredni, pomislim. Nato mi pozornost pritegne nekaj pikrih komentarjev v stilu: kaj se sploh gre ta napihnjenec, a nima kaj bolj pametnega za početi, in oglasijo se še tisti, ki »vedo«, da tukaj gre za navadno promocijo in podobno. O človeku, ki bo v enem mesecu preletel širni svet v majhnem ultralahkem letalu, sodimo ljudje, ki nas stisne v želodcu že ob pomisli, da se bomo morali usesti v udobno potniško letalo.  Tako je bilo vedno pomislim, razen če gre za maščevanje užaljenega uradnika, ki se je prepoznal v Lenarčičevih kritikah naših nesposobnih birokratov. Tudi v starem Rimu so s palci obrnjenimi navzdol ali navzgor končno usodo ljudem, ki so se v arenah borili na življenje ali smrt, pisali tisti, ki bi umrli od strahu, če bi samo zakorakali v isto areno.

Berem članek v Financah o Mercatorju, o tem, da je končno imel spet dobiček-10 milijonov evrov.  Ni slabo, si pomislim, če je v preteklih letih Mercator odkupil od slovenskih dobaviteljev za 500 milijonov evrov, potem bo v naslednjih letih odkupil še več. Skratka dobra novica tudi za slovenske dobavitelje, kmete, pridelovalce hrane. Potem se spomnim, da je prejšnji teden nekje bil objavljen članek o tem, da Mercator prodaja nepremičnine. Vem da gre za pogosto prakso v trgovskem svetu, večina trgovskih družb ima ločeno trgovsko in nepremičninsko dejavnost in občasno trgovci prodajo nepremičnine, ki niso strateškega pomena, potem jih najamejo, v njih še naprej opravljajo trgovsko dejavnost, denar od prodaje pa usmerijo v trgovino. A napoved prodaje Mercatorjevih nepremičnin so v nekaterih medijih pospremili z jasnimi aluzijami, češ Todoriću gre voda v grlo, prezadolžen je in mora prodajati nepremičnine, na koncu so se oglasili tudi pristaši teorij zarote, ki jim prodaja nepremičnim samo potrjuje to v kar so že vseskozi verjeli, da je bil Todorić le »slamnati kupec« Mercatorja in da se bodo kmalu iz ozadja priplazili pravi kupci.  Vsak vidi v nekem dogodku tisto kar mu paše, še posebej kadar ga pri tem spodbujajo mediji.

Zato se spet spomnim Matevža, ki si zasluži naklonjenost vseh nas in pomislim kako pravih vrednot ni mogoče zasenčiti z nekim cenenim politikantstvom, prežetim z nevoščljivostjo. Zato, bravo Matevž, pogumno naprej!