"Vsak novi obraz je bolj nesmiseln, vsaka nova stranka je bolj vsebinsko prazna in vsak sklic državnega zbora je bolj poln amaterjev, ki ne znajo ničesar, ne vedo o ničemer nič in so delovni ravno toliko kot lenivec pred dežjem."

Piše: Rado Pezdir

Minuli teden je opozicija rušila pozicijo tako, da so z dnevnega reda državnega zbora umaknili točko o ustavni obtožbi predsednika vlade. Potem so poslanci in poslanke največje opozicijske stranke LMŠ zagrabili stolčke, se jih oklenili in z njimi pred NLB naredili tiskovno konferenco, na kateri je predsednik te stranke povedal, da gre poziciji samo za stolčke. To so izvedli isti, ki so malo pred tem v državnem zboru umaknili ustavno obtožbo proti predsedniku vlade in dvignili roko od tega dolgo napovedovanega dogodka, ki naj bi po nekih fantastičnih scenarijih zrušil vlado. Ne vem, kako je z vami, ampak jaz tega ne razumem več in imam občutek, da vsega skupaj niti ni mogoče razumeti, ker je njihovo vedenje stohastični pojav in ne predmet politične strategije.

V državnem zboru je prišlo do te neobičajne situacije pod predsednikom, ki se je odločil, da ne bo več del koalicije, zdaj pa je ugotovil, da je zgolj tajnica koalicije, saj drugega kot uvrščati vladne predloge na seje in te seje voditi niti ne more početi. Igor Zorčič se je tako izpisal iz ekipe in zdaj, namesto da bi po svojem scenariju postal vodja neke fantomske večine, skrbi, da ekipi nikoli ne zmanjka vode. Ali kdo razume to silno logiko? In z njim so izvedli državnozborski debakel še trije poslanci, ki zdaj skupaj z dezorientiranim predsednikom državnega zbora tvorijo fantomsko nepovezano skupino. Ampak ta fantomska skupina četverice političnih analfabetov ni nastala v trenutku, ko je opozicija s Karlom Erjavcem izvajala mandatarski prevrat, ampak nekaj mesecev kasneje, ko je postalo povsem vseeno, ali ostanejo po svojih partijah ali pa gredo do konca mandata na bolniške. Spet, ali razumete to strategijo? Ker ta strategija je tako smiselna, kot bi se četnik decembra 1945 javil, da se vpisuje v partizane.

Da bo patetika še večja, se je ta čudovita poslanska skupina štirih nepovezanih odločila, da bo prispevala nov element nestabilnosti v opoziciji tako, da so se razglasili za (sicer neobstoječo) politično entiteto. Ali ne bi bilo bolj logično, da bi se vsi štirje na primer vpisali v LMŠ in povečali moč prve opozicijske stranke? Ampak se niso. Zakaj mislite, da je tako? Jaz trdim, da sta razloga dva: prvič, ker živijo v iluziji, da so tako silno izvoljivi, da lahko postanejo naslednja velika politična stranka na levi sredini, in drugič, ker razumejo, da nič niso in nikoli nič ne bodo, ampak ne bi želeli, da jim poveljuje Marjan Šarec. In zdaj se v tej ne ravno idilični opoziciji delajo dodatna gužva, dodatna usklajevanja in dodatni egotripi. Vse to kaže, da je v opoziciji zelo malo ljudi, ki še znajo razmišljati politično strateško in dolgoročno.

Onidan je predsednik največje opozicijske stranke sedel na stolčku, ki mu ga je ponudila neka lokalna televizija, in nam je predaval. Predaval nam je tudi o tem, da je bil LDS mit in da je ta stranka obstajala samo, dokler je bil v njej Janez Drnovšek, potem pa je razpadla, in da je ekipa starih eldeesovcev neuporabna. Lepo, ampak še lepše bi bilo, če bi o tem spregovoril po tem, ko bi tako kot LDS tudi sam (ali pa njegovi prijateljčki iz opozicije) vodil tri stabilne vlade, ki so segle tudi na desni politični spekter. Ampak kaj hočemo, človek je imel skoraj točno toliko poslancev v državnem zboru, kot jih ima ta vlada danes, pa se je odločil, da na tak način ni mogoče vladati. Ravno tako, kot se je predsednik vlade pred njim odločil, da ne more vladati z rekordnim številom poslancev. Pa ne pozabite, ta čudovita multisposobna opozicija je pred malo več kot pol leta prav po zgledu LDS v liku in delu radgonske kurbe s plesišča iskala novega Drnovška. Skratka zelo zanimivi liki z izjemnimi rezultati danes predavajo o LDS in Drnovšku kot mitološki pravljici. Govora je bilo (a je iz strahu ostalo neizgovorjeno) seveda o ekipi Gregorja Golobiča. Prav tistega človeka, ki je celo leto 2020 iskal scenarije, kako naj se opozicija vrne na oblast. Zakaj je to počel? Predvsem zaradi tega, ker so bili vsi preostali politični inženirji, močni na gobcu, a skromni na dejanjih, absolutno brez idej in neuporabni. Golobiča lahko prezirate, sovražite ali karkoli tretjega, ne morete pa trditi, da je po politični prebrisanosti slabši nasprotnik kot cvetober današnje opozicije. Čeprav je prvak opozicije, mandatar za pol mandata, po neki logiki očitno to javno sklepal na stolčku v nekem parku nekje na Koroškem.

Razumem pa, zakaj sta Golobič in stara LDS nenadoma zlo. Zato, ker vlada v opoziciji panični strah, da bi na sredino vstopil nov levi politični eksperiment, nov obraz z levosredinsko platformo, ki bi jo pognali prav Golobič in prijatelji. Skratka, da bi vstopil nov gospodar, ki se mu bodo morali prikloniti veliki borci proti vladi. Bizarno pa je tudi to, da je borcem proti pomadžarjenju Slovenije v uteho ideja, da bi sredino lahko zajel Zorčič. Mogoče to razume kakšen psihiater, normalni ljudje, o tem sem prepričan, tega ne morejo razumeti.

Naši vrli opoziciji pa je vseeno lepo. Mainstream mediji se bodo trudili, da vsako abotnost leve politike za vsako ceno prikažejo, kot vrhunsko politično potezo. To morajo, ker so opozicijski kepci edino konkretno orožje, ki ga imajo mediji v svojem spopadu z vlado. Brez ubogljivih in lahko zmanipuliranih poslancev bi bila ta bitka za medije precej težja, še težja, kot je zdaj, ko se morajo uredniki ukvarjati s celo serijo neuporabnih poslancev. Lepo jim je tudi zato, ker je ta država večinoma leva in bodo volivci z leve nekritično požrli vse neumnosti in nekompetentnosti, samo da bi spet zavladala nirvana borčevskih veselic in jugoslovanskih zastav na Gregorčičevi ulici. Ta odsotnost kakršnekoli kritičnosti daje izvrstne rezultate, vsak novi obraz je bolj nesmiseln, vsaka nova stranka je bolj vsebinsko prazna in vsak sklic državnega zbora je bolj poln amaterjev, ki ne znajo ničesar, ne vedo o ničemer nič in so delovni ravno toliko kot lenivec pred dežjem.

(Rado Pezdir je profesor ekonomije, publicist in komentator oddaje Faktor)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.