Končno prava pot. Mr. Murphy vedno zmaga. Če sta na voljo dve poti, bom vedno izbrala napačno. Zmeraj mi rata. Sprehajam se po gozdu moje mladosti in spet težim. Vsaj stokrat sem že hodila tukaj, teren pa so naredili neprepoznaven. Ali ne morete vsaj dreves z markacijami pustiti pri miru. Če pa že jih posekate, narišite nove markacije. 

Ta pa je pot narejena letos za namen spravila lesa, pa za nič drugega. Vsakih deset metrov ena pot po višini in vse povprek čez hrib in čez leto ali dve neuporabna.

Ušteli pa so se oboji. Prvi, ko so mislili, da bodo štiri generacije kasneje še zmeraj gospodovali na tej zemlji. Drugi, ker mislijo, da ne bo treba trpeti posledic takih posegov v naravo. Vsaj štiri generacije bo treba, da si bo gozd opomogel, če si bo.