Že od začetka leta ne poslušamo ničesar drugega kot številk o domnevno okuženih. Zakaj domnevno? Se morda kdo sploh vpraša, če teorija o virusih kot prenašalcih bolezni drži vodo? Verjetno redko kdo, saj se še večina zdravnikov gotovo nikdar ne spusti v raziskovanje dokazov. Nekateri zdravniki si vendarle upajo pogledati v drugo smer. Eden takšnih je tudi Thomas S. Cowan, ameriški upokojeni zdravnik in soavtor knjige The Contagion Myth: Why Viruses (including "Coronavirus") Are Not the Cause of Disease.

Kot piše Cowan, so za dokazovanje povzročitve bolezni potrebna natančno definirana pravila. Žal so znanstveniki ta pravila dolgo let ignorirali.

Zgodba se začne pri Robertu Kochu, očetu moderne bakteriologije. Koch je izumil in izboljšal laboratorijske tehnike za izolacijo bakterij ter razvil tehnike fotografiranja bakterij. Njegove raziskave so ga pripeljale do oblikovanja Kochovih postulatov t.j. štirih načel, ki naj bi določene mikroorganizme povezovali z določenimi boleznimi. Kochovi postulati so:

1. Mikroorganizem, ki naj bi povzročal bolezen, je potrebno najti v izobilju v vseh organizmih, ki trpijo za isto boleznijo, ne sme pa se jih najti v zdravih organizmih.

2. Mikroorganizem je treba izolirati iz obolelega organizma in ga gojiti v čisti kulturi.

3. Gojen mikroorganizem mora povzročiti bolezen, ko je vnesen v zdrav organizem.

4. Mikroorganizem je potrebno ponovno izolirati iz obolelega poskusnega gostitelja in ga prepoznati kot enakega originalnemu povzročitelju bolezni.

Če so vsi štirje pogoji izpolnjeni, si dokazal obstoj mikroorganizma, ki povzroča nalezljivo bolezen. To je edini način dokazovanja povzročitve bolezni. No, niti Kochu samemu ni uspelo najti dokaza o povzročitelju z uporabo svojih postulatov. Ko je odkril prenašalce kolere in trebušnega tifusa, ki pa sami niso zboleli, je opustil prvo načelo.

Od petdesetih let 20. stoletja se med epidemiologi Kochovi postulati smatrajo za zastarelo metodo. Če je Koch postulate sestavil z namenom prepoznavanja bakterij, pa je Thomas Rivers leta 1937 Kochove postulate prilagodil z namenom odkrivanja nalezljive narave virusov. Riversovi postulati so:

1. Virus je možno izolirati iz obolelega gostitelja.

2. Virus je možno gojiti v gostiteljskih celicah.

3. Dokaz o zmožnosti filtriranja: virus se lahko prečisti iz medija, ki vsebuje tudi bakterije.

4. Filtriran virus bo sprožil primerljivo bolezen, ko bo uporabljen v eksperimentih na živalih.

5. Virus je možno ponovno izolirati iz okužene eksperimentalne živali.

6. Možno je zaznati določen imunski odziv na virus.

Rivers je izpustil prvi Kochov postulat, saj mnogi ljudje, ki zbolijo za "nalezljivo" boleznijo nimajo škodljivih mikroorganizmov. Raziskovalcem še zmeraj ni uspelo dokazati, da določen virus povzroča določeno bolezen. Nobena bolezen, ki se jo pripriuje virusom in bakterijam ni izpolnila vseh Kochovih ali Riversovih postulatov.

Kako smo torej prišli do situacije, ko je teorija mikrobov vseeno postala splošna praksa? Kot piše Cowan, so večino bolezni začeli pripisovati virusom in bakterijam zaradi "prevaranta in plagiatorja" Louisa Pasteurja, očeta teorije mikrobov.

Kaj je Pasteur počel štirideset let? Poiskal je bolne ljudi, trdil, da je izoliral bakterijo, vbrizgal kulturo bakterije v živali (ponavadi v možgane), ki so nato zbolele. Zaradi tega je postal slaven znanstvenik svojega časa. Posledica njegovega dela je pasterizacija, proces, ki uniči neokrnjenost in zdravilne učinke mleka. Njegovi eksperimenti so upeljali teorijo mikrobov, ki že več kot stoletje dominira v zahodnjaški medicini.

Mnogo let pozneje je Pasteurjev vnuk Louis Pasteur Vallery-Radot podaril zvezke svojega dedka Francoski narodni knjižnici. Leta 1914 je profesor Gerard Geison iz univerze Princeton objavil analizo teh zvezkov; ti so razkrili, da je bil Pasteur veliki prevarant. V zvezkih jasno piše, da mu ni uspelo prenesti bolezni s kulturo bakterij. Edini način, na katerega je bolezen lahko prenesel je, da je v drugo žival vstavil celotno okuženo tkivo ali pa, da je v kulturo bakterije dodal strupe, za katere je vedel, da bodo v testni živali sprožili simptome bolezni. Priznal je, da je celoten poskus dokazovanja povzročitve bolezni spodletel, menda je celo na smrti postelji rekel "Mikrob ni nič, vse je v terenu." "Teren" se v tem primeru nanaša na stanje živali ali človeka in ali je bil le ta izpostavljen strupom. "Terenska teorija", ki vzrok bolezni ne pripisuje virusom in bakterijam bom podrobneje predstavil v prihodnje.

Od časa Pasteurja ni nikomur uspelo eksperimentalno prikazati prenosljivost bolezni z kulturami bakterij ali virusov. Čeprav se zdi neverjetno, zaključi Cowan, sedimo na hišici kart, posledica česar je neverjetna škoda za človeštvo.

Sam sem mnenja, da prihaja čas, ko se bo ta hišica kart podrla. Prav ustrahovanje s širjenjem okužb je velik del izgovorov za uvajanje policijske države, ironično pa je, da tega resnična znanost ne podpira. Razne svetovalne skupine in večina zdravnikov ima glave še naprej zapičene v pesek in nočejo slišati ničesar, kar odstopa od njihovega naučenega dojemanja bolezni. Ko bodo ljudje enkrat spregledali in ugotovili, kako se jih zavaja, se bo hišica kart, o kateri piše Cowan, hitro zrušila. Upam, da ta prispevek doda svoj košček v mozaik rušenja.

Vir: Cowan S., Thomas; Fallon Morell: The Contagion Myth: Why Viruses (including "Coronavirus") Are Not the Cause of Disease. Skyhorse Publishing, 2020.

G