Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na 10. po onesnaženosti s trdimi delci PM10.
Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje objavila v tem tednu, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka - ozon in trdi delci - še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. Slovenija se na tem področju ne odreže najbolje. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2011 je poonesnaženosti s trdimi delci PM10 na 10. mestu v EU-ju, po onesnaženosti z ozonom pa kar na tretjem.
Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo oz. cvetenje rek in jezer (dušikovi oksidi, žveplov dioksid, amonijak), so se sicer v zadnjem desetletju v Sloveniji zmanjšali za 73 odstotkov, izpusti predhodnikov ozona (dušikovi oksidi, ogljikov oksid, metan, organski ogljikovodiki brez metana) pa za 41 odstotkov.
Kljub načeloma slabi uvrstitvi pa so vrednosti vseh izpustov v Sloveniji pod dovoljenimi ciljnimi vrednostmi, ki jih določa zakonodaja EU-ja. Primerjava izpustov plinov na prebivalca, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo (podatki so sicer iz leta 2010) uvršča Slovenijo na 15. mesto med državami EU-ja.
Skoraj vsi dihamo slab zrak
Med letoma 2009 in 2011 je bilo kar 96 odstotkov meščanov izpostavljenih povišanim koncentracijam finih trdih delcev PM2,5, kar 98 odstotkov pa jih je bilo izpostavljenim povišanim koncentracijam ozona. Tudi nekatera podeželska območja se spopadajo s problematiko kakovosti zraka, a so ta območja zelo različna po državah EU-ja.
Promet, industrija, kmetijstvo in gospodinjstva prispevajo največ k onesnaženju zraka v Evropi. Navkljub zmanjševanju emisij in krčenju koncentracij nekaterih onesnaževalcev v zadnjih desetletjih poročilo kaže, da je težava onesnaženja zraka še kako aktualna. Nova dognanja tudi kažejo, da že manjše koncentracije onesnaževalcev v zraku vplivajo na zdravje.
Sep 14, 2015