Ob visoki obletnici lahko trdimo, da svojih let ne kažemo! Pred kratkim smo svoje poslovanje še razširili, poleg tedenske tiskane izdaje sedaj urejamo tudi internetno izdajo.
Prav prvi rezultati branosti na spletu potrjujejo, da nas bo v prihodnje brala tudi mlajša generacija. Kmečki glas je tako dosegljiv na osebnih računalnikih, tablicah in tudi na pametnih telefonih. Z internetnim branjem bralec vstopa tudi v hitrejšo ero dostopnosti informacij. Poleg bolj ažurnih in nasploh številčnejših informacij bralcem ponujamo tudi posebni kmetijski video program. Na tak način boste preko gibljivih slik spoznali slovenske kmetije in informacije iz tujine. Trenutno je na voljo več kot 50 različnih video prispevkov.
Kmečki glas je star po tradiciji in imenu. Že od ustanovitve, ko je v času italijanske okupacije 1. junija 1943 izšla prva številka, imamo isto ime. Časopis, natisnjen na ciklostil, je iskal svoje bralce za ceno dveh lir.
Od takrat smo zamenjali več držav in s tem tudi valut. Kmet je že v času druge svetovne vojne skrbel za visoko stopnjo samopreskrbe, z njegovo pomočjo so preživeli tudi partizani. Politična elita je potem v novi državi na kmeta pozabila in ga nekaj časa, s poizkusom nasilne kolektivizacije, želela tudi preoblikovati. Določili so mu stroge meje rasti, saj ni smel imeti več kot 10 hektarjev obdelovalne kmetijske zemlje. Zasebna iniciativa in podjetniški duh sta bila kar 45 let nezaželena, zato je v tem času panoga močno zaostala za ostalim svetom. Tudi v tem obdobju je Kmečki glas izhajal in se po svojih močeh boril za kmečki stan, ki je ostal zvest zemlji in kmečkemu delu.
Kmetijstvo je bilo od naše ustanovitve pa do danes prav gotovo gospodarska panoga, ki se je najbolj spremenila. V obdobju po drugi svetovni vojni je bil le en cilj: kako čim bolj povečati proizvodnjo. Na kakovost se je takrat pozabljalo. Tako je, na primer, statistika spremljala vinogradništvo predvsem po pridelku na trto. Večji je bil pridelek, bolj so bili srečni politični veljaki. Zgodilo se je tudi, da so posamezni kmetijski strokovnjaki dobili državno odlikovanje za svoj prispevek k dvigu produktivnosti, čeprav so zato porabili 300 kilogramov čistega dušika na hektar travinja in s tem onesnažili podtalnico za naslednje generacije. Žal smo do tega spoznanja prišli šele po 40 letih. Sedaj kmet ni več tisti, ki brezglavo dviguje produktivnost, ampak skrbi za trajnostni razvoj, kar pomeni, da s svojimi dejanji ne uničuje okolja ali muči domačih živali. Kmetijska proizvodnja je postala bolj razumna in spoštljiva do ljudi in okolja.
Časi se spreminjajo, z njimi kmetijstvo in tudi Kmečki glas. Ostajajo pa nenaklonjeno vreme, klimatske spremembe, naravne ujme, bolezni, nizke odkupne cene in politika, ki kmeta nikoli ni prav dobro razumela. Kmet pa ima rad zemljo in jo neguje, da bo nekega dne, ko jo bo predal svojim naslednikom, rodila tudi njim. In pri tem lahko ves čas računa na našo pomoč, na Kmečki glas.
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij, Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas. Prijavite se in pridobite brezplačno uporabo.