Kol’k sem jaz tečna. Tudi Covid ni tega spremenil. A ja, dolgujem še konec epizode: Mene bo ta Covid ubil. No, kot je očitno, me ni pokončal, sem pa bila kar konkretno bolna. Še nikoli v življenju toliko časa skupaj in za vse bolovanja do sedaj. Vsega skupaj je trajalo 20 dni. Od tega 15 dni z vročino 38 stopinj Celzija. Simptomi; najprej glavobol in megla na možganih, potem bolečine v sklepih, potem utrujenost in brezvoljnost, potem izguba pravega okusa (vse je bilo slano), tiščanje v prsih in kašelj. Čisto na koncu pa še izguba vonja. No nekje vmes tudi driska in izguba apetita. Tistih zadnjih pet dni brez vročine pa švohost. Potem je pa šlo hitro na bolje. Danes še nekaj stranskih učinkov (hitra prebava, vonj in bolečine v sklepih) ostaja, ma jih bomo zanemarili. Bo že nehalo.

Zelo malo sem obremenila zdravstveni sistem. Zdravnika sploh videla nisem. Rabili so mi samo vzeti bris in potem še enkrat kri, ker pač se je zadeva vlekla toliko časa. Ja, imate prav, bila sem na bolovanju pa sem še vedno naredila več, kot kdo drugi. Kako, ne me vprašat, zelo težko, ampak…. Pa tudi zdaj, ja delam po 12 ur, za 8 plačanih. Tako da ne mi o tem, koliko kdo stane in da bomo necepljeni plačevali sami. Samo čakam, da mi kdo kaj takega reče v fris. Ja, bili pa so vsi zdravstveni delavci prijazni. Vse pohvale in pohvalim tudi cel sistem v katerega sem padla.

Mislim, zaradi tega sranja se tudi danes ne bi šla cepit. Ja pa ta Covid tako pameten, da te pošlata ravno tam, kjer že imaš neke težave ali pa jemlješ zdravila. Zato, čisto razumljivo, da imamo take ukrepe. Naši odločevalci imajo pač težave z glavo in bolujejo za dolgotrajnim Covidom – meglo na možganih. Drugače pa se mi smilijo, ubogi loleki. Saj so le žrtve sistema, ki ga je že leta nazaj naštudirala WHO. Zamerim jim pa, da niso sposobni sešteti dva in dva. Nekdo jim mora povedati, da je to štiri. A ja, saj jim pravimo cel čas, pa ne slišijo. Mogoče so plačani da ne slišijo, jaz osebno bi rekla, da se ne upajo priznati, kako so se motili in rinejo dalje tja kjer ni vrat.

Imam pa zdaj potrdilo o prebolevnosti. Zdaj sem šele tečna. Ne boste me skenirali na vsakem koraku. Če ne smem naprej, grem pa drugam. Čisto povsod, kjer me povprašajo po PCT, jim zagrenim življenje. O, sem vam hvaležna, da vas tako zanima moje zdravje, moral bi pa vas moj denar. Ga pač nesem drugam ali pa ga prihranim. Manjka se vas. Tudi ko bo tega konec (če bo kdaj konec), me ne boste videli.

Vam povem samo primer; družina, 5 članov, otrok ni cepljen, 3-je odrasli cepljeni, 1 odrasel prebolel in cepljen. Otrok je zbolel za Covidom, zboleli so tudi vsi 3-je cepljeni člani, samo preboleli in cepljeni ne. Zdaj kaj, prebolelost šteje ali ne?

Ura pol devete zjutraj. Žičniške naprave obratujejo. Nekateri smučarji se že vozijo. Uraden začetek obratovanja ob deveti uri. Par na parkirišču pripravljen na smučanje čaka na uraden začetek obratovanja. Gospa na blagajni, predvidevam, da je prišla po smučarske vozovnice, kaže blagajničarki osebni dokument in Covidno potrdilo. Gospa, kaj vas je kdo vprašal po PCT?  Ovce ali strah ali kaj? Za božjo voljo, vsaj takrat, kadar vas nihče nič ne vpraša, ne kazati Covidna potrdila. Pa kaj vam ni jasno?

Saj veste, skrajšujejo veljavnost statusa cepljeni na 3 mesece, z besedo tri. Se pravi 12 deljeno 3 je 4. Štiri doze na leto. Bo ostalo pri tem? Imamo omikron, tja do maja smo dobri. Čez poletje bo mir, ker je treba na morje in se spočiti, potem pa, juhu, prihaja florona, da se ne boste pozabili cepiti tudi proti gripi. Jesen je rešena in spet nas bodo skušali držati v šahu. Res ne vem, kaj vam ni jasno?

Ali bi se lahko samo za trenutek ustavili in razmislili; je to to, kar želim do konca življenja. Mi je kul, da mi na vsakem koraku pogojuje, kaj, s čim in kam smem? Koga skrbi za moje zdravje? Če mislite da NIJZ, pa vse ostale, da ne bi po imenih, rabite en specialistični pregled. Da ne bom rekla kakšne sorte. A ukrepi, ki jih imamo, varujejo naše zdravje. Jok, ne bo držalo. Če bi, bi danes imeli že kakšen odgovor, pa imamo še vedno le vprašanja.

Tisti, ki ste mislili, da se bomo hitro precepili in ubili virus in ste sedaj jezni na tiste, ki tega nočejo storiti, žal ne znate računati. Na svetu je nekaj več kot 2 milijona ljudi in dajte malo prebrati, koliko časa bi trajalo ob idealnih pogojih, da bi vsi dobili cepivo.

Cepi, cepi, cepi. Pa kaj vam ni jasno? Cepljeni zbolevajo, tudi huje. Za prebolele pa ne vem. Bi bil čas, da bi vedeli tudi to. Že takoj na začetku te kalvarije sem trdila, da bi bilo bolj učinkovito povečati bolnišnične kapacitete, pa so me takoj povozili, da to preveč stane, cepiva so cenejša. Zdaj po dveh letih, pa bi se od vseh cepiv, pa PKP-jev, menda že nabralo za kakšnih 100 postelj, a ne? Sheet, saj niso problem postelje, ljudi ni. Ja medicinske sestre raje delajo v Lesnini. Pa kar vem, ni glavno merilo denar, ampak pogoji dela. Mogoče pa je katero motilo tudi posiljevanje: cepi, cepi, cepi.

Lep je bil praznični čas, ko smo zbirali denar za socialno šibke otroke na vsakem koraku, predsednik vlade je pa kar vsakemu poslal čestitko; cepi se že enkrat. A bi g. predsednik raje ta denar doniral za otroke?

Veste, kar končala bom. Človeku postane kar slabo. Vsaj vem, zakaj ljudje ne razmišljajo več.